Ko so poslovni svetovalki Sabini Dinkel pred dvema letoma diagnosticirali raka jajčnikov, ki je že močno napredoval, se je že videla v grobu. 51-letna Sabina je po prvih neprespanih nočeh in po dnevih tesnobe in strahu, takoj začela iskati informacije o svoji bolezni ter odgovore, zakaj se je to zgodilo prav njej. Vendar je po prebrani literaturi postala samo še bolj depresivna.

V večini knjig je namreč pisalo, da je za bolezen kriva sama, da je svojemu zdravju posvečala premalo pozornosti. Nasploh obstaja prepričanje, da je vzrok za to hudo bolezen psihološki, da bolezni izhajajo iz blokade v naši psihi, da skratka naše misli in čustva vplivajo na nastanek bolezni. 

Foto: Profimedia Rak na materničnem vratu Ni dokazov o tem

V reprezentativni raziskavi Nemškega centra za raziskave raka se kar 61 odstotkov anketirancev strinja s trditvijo, da lahko duševni stres povzroči raka, čeprav za to ni jasnih dokazov: "Stališče, da je rak posledica razpoloženja, stresa na delovnem mestu ali na primer izgube ljubljene osebe, je znanstveno nevzdržna trditev," je za nemško tiskovno agencijo DPA, ki jo povzema hrvaška Hina, dejala psihoonkologija Imad Maatouk z Univerzitetne klinike v Heidelbergu 

Rak se razvije zaradi večih dejavnikov; genetske nagnjenosti, tveganega vedenja, na primer kajenja ali zaradi čistega naključja. Ni dokazov, da se bomo s pozitivnim odnosom do življenja izognili bolezni, pravi Maatoukova.

Psiha ne zdravi, lahko pa zelo pomaga

Čeprav psiha ne more pozdraviti raka, lahko pripomore pri kakovosti življenja bolnikov, zlasti v zgodnji fazi bolezni, ko še prevladuje občutek nadzora nad boleznijo, dodaja znanstvenica. 

Približno 30 odstotkov bolnikov z rakom ima tudi psihične težave, ki so posledica bolezni. Obstajajo sprostitvene tehnike, ki lahko ublažijo anksioznost in strah, mnogi od teh bolnikov potrebujejo tudi psihoterapijo. Sabina je svojo tesnobo reševala s humorjem. Ker pozitivne knjige o raku ni mogla najti, jo je napisala. Knjigi je dala naslov: "Se z rakom lahko smejem?"

Pomembni sorodniki in prijatelji

"Pomagajo lahko tudi družinski člani, ki pa so lahko po drugi stani bolniku tudi v veliko breme," dodaja direktorica nemškega informacijskega centra za raka Susanne Weg Remers.

Strokovnjakinja družinskim članom svetuje, naj ne delajo tistega, kar bi sicer sami pričakovali, če bi se znašli v istem položaju, temveč naj pacienta neposredno vprašajo, kaj potrebuje on. Sabine Dinkel je ob tem dodala, do so jo najbolj motile izjave kot: "Ti samo pozitivno razmišljaj in vse bo v redu!"" ali "Ti boš zmagala!" 

Čeprav se je trudila, se je njen rak vrnil leto dni po kemoterapiji: "Čeprav sem vedno mislila,  da bi me takšen razvoj dogodka popolnoma izničil, se to ni zgodilo," je rekla. Prijatelje in sorodnike je prosila, naj ji v bolnišnico pošiljajo razglednice s šaljivo vsebino, ob katerih bi se smejala. Zanjo je bila to "smejalna kemoterapija," je dodala.