V pogovoru za Guardian je priznal, da meni, da smo zelo blizu najslabšemu možnemu scenariju, to je, da se bolezen razširi po vsem svetu in postane endemična, to pomeni, da bi tako kot gripa ves čas krožila med ljudmi.

Da slabo kaže, gre po njegovih besedah sklepati, ker so se primeri okužb pojavili na vseh šestih kontinentih, tako imenovani tihi prenos virusa s človeka na človeka (to pomeni, da nekoga okuži človek, ki nima simptomov bolezni) ter širitev izbruhov v Italiji, Iranu in Južni Koreji .

"Če pride do pandemije, sta vprašanji dve: kako hudo bo in kako dolgo bo trajala. Smrtnost je nekaj čez dva odstotka, kar je bistveno manj od Sarsa, ampak 20-krat višja, kot pri sezonski gripi," je povedal in dodal, da je še mnogo neznank. Ena od njih je, ali smo narobe ocenili, koliko časa je oseba kužna in načine, kako se virus prenaša.

Najboljši scenarij pa je po njegovih besedah, da se okužba na Kitajsem spravi pod nadzor, manjši izbruhi v posameznih državah ugasnejo in da ni širitve v nove države, epidemija pa se ustavi.

Jonathan D Quick z univerze Duke v Severni Karolini je eden od vodilnih epidemiologov in dolgoletni sodelavec WHO. Pred dvema letoma je objavil knjigo Konec epidemij: Grožnja človeštvu in kako jo ustaviti. V njej je opisal, kako bi se svet lahko zaščitil pred izbruhi bolezni, kakršna je bila na primer španska gripa leta 1918.

A D Quick meni, da lahko še marsikaj storimo. "Lahko angažiramo več zdravstvenega osebja, treba je še bolj vključiti javnost, uvesti pameten nadzor nad potovanji, imeti dovolj testov ter poskrbeti, da so zdravniki na terenu dovolj pozorni, da koga, ki je bil izpostavljen virusu, ne pošljejo domov brez testiranja," pravi.

V enem mesecu 28 tisoč mrtvih, v treh 10 milijonov

Izpostavlja, da je ključnega pomena hitrost odziva. Simulacija pandemije gripe fundacije Gates je pokazala, da bi v prvem mesecu umrlo 28 tisoč ljudi, v treh mesecih 10 milijonov, v pol leta pa 33 milijonov ljudi. Virus v simulaciji je bil sicer bolj smrten in nalezljiv kot covid-19, ampak simulacija dobro pokaže, da je čas ključnega pomena, saj število okužb raste eksponentno. Bistveno je, če epidemijo »ujameš« v prvih nekaj tednih.

Druga ključna stvar pa je po njegovih besedah zaupanje. Ljudem je treba dati informacije, ki temeljijo na dejstvih in jih ne poskušati zavajati. Če pride to tega, ljudje nehajo upoštevati navodila oblasti, opozarja.

dezurni@zurnal24.si