Pandemija koronavirusne bolezni je še kako posegla v naše življenje, posledice pa se vse bolj odražajo tudi počutju ljudi. "Žalovanje, izolacija, izguba prihodka in strah so povzročali različne duševne bolezni ali poslabšali obstoječa stanja, številni so verjetno začeli pretirano uživati alkohol in droge, se soočajo z nespečnostjo in tesnobo." opozarjajo pri Svetovni zdravstveni organizaciji WHO. Po mnjenju organizacije, države že pred pandemijo niso veliko vlagale v duševno zdravje, med pandemijo pa nikakor niso uspele izpolniti povpraševanja.

Slovenija Novi ukrepi morda že za vikend

Ta vidik so mnogi prezrli

WHO je opozoril, da so med pandemijo prezrli duševno zdravje. Glede na anketo, ki so jo opravili med junijem in avgustom, je bila skrb za duševno zdravje huje motena. Duševno zdravje je sicer v svoj načrt za odziv na pandemijo vključilo 83 odstotkov od 130 držav, a le 17 odstotkov držav je dejansko tudi dalo na voljo dovolj sredstev.

Foto: Profimedia Covid-19, depresija Po podatkih WHO so štirje izmed šestih poglavitnih vzrokov izgubljenih zdravih let življenja posledica nevropsihiatričnih motenj (depresije, z alkoholom povezanih duševnih motenj, shizofrenije in bipolarne motnje).

Pri združenju Ozara, kjer z različnimi programi zagotavljajoo strokovno pomoč ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga oboležujemo jutri, opozarjajo na pomen boljše dostopnosti do storitev s
področja duševnega zdravja za vse prebivalce. Znanstveno dokazano je, da naravne nesreče, vojne in drugi množični travmatski dogodki, kar pandemija zagotovo je, psihološko stisko posameznika samo še poslabšajo, dodajo. 

Za tretjino več depresivnih ljudi

Foto: Profimedia Čeprav na to temo še ni veliko raziskav, študija, objavljena v ameriški strokovni reviji JAMA Network Open ugotavlja, da je med pandemijo kar trikrat več Američanov izpolnilo merila za postavitev diagnoze depresije kot pred njo. Raziskava, ki je potekala pred pandemijo in je zajela približno 5000 odraslih Američanov, je pokazala, da je 8,5 odstotkov med njimi pokazalo dovolj močne znake
depresije (vključno z občutkom utesnjenosti ali brezizhodnosti; izgubo zanimanja za stvari, ki jih običajno veselijo; pomanjkanjem energije; težave s koncentracijo; samopoškodbeno vedenje).

Od marca do aprila letos so raziskovalci v študijo vključili skoraj 1500 odraslih Američanov in na podlagi podatkov ugotovili, da se je njihovo število povečalo na skoraj 28 odstotkov. Še več ljudi - skoraj dodatnih 25 odstotkov – pa je doživljalo blažje znake depresije.

Ta podatek je še posebej zaskrbljujoč

V Ozari še opozarjajo, da ravno neprepoznana in nezdravljena depresija velja za enega izmed glavnih dejavnikov tveganja za samomor. Kar 70 odstotkov ljudi, ki napravi samomor, je depresivnih in prav samomor je glavni vzrok prezgodnje smrti pri ljudeh z depresijo. Ta podatek je še posebej zaskrbljujoč, saj je depresija ena izmed najpogostejših duševnih motenj ter je med vsemi boleznimi v najbolj strmem porastu." 

Letošni Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, v ospredje postavlja pomen dostopnosti do storitev s področja duševnega zdravja za vse prebivalce. Poteka pod geslom "Duševno zdravje za vse. Večje naložbe - večja dostopnost. Vsakomur, vsepovsod." 

Opozorilom o pomembnosti boljše dostopnosti do storitev s področja duševnega zdravja za vse prebivalce se pridružujejo tudi v združenju Ozara. V ta nemen pripravljajo aplikacijo za pametne naprave za tiste, ki se soočajo z depresivnimi simptomi in tesnobnostjo. "S pomočjo aplikacije bodo lahko njeni uporabniki opravili samooceno svojega duševnega stanja oziroma lažje prepoznali znake, ki bi lahko nakazovali na depresivna oziroma anksiozna vedenja in tako hitreje poiskali strokovno pomoč."

Na Nacionalnem inštututu za javno zdravje navajajo, je bilo z namenom varovanja in krepitve duševnega zdravja, med epidemijo v Sloveniji izvedenih več aktivnosti. Vsebine s področja duševnega zdravja, so lahko v podporo prebivalcem pri soočanju s trenutno situacijo, po njihovem je prebivalcem na voljo še mreža psihološke podpore v  številnih zdravstvenih domovih in tudi drugih organizacijah po vsej Sloveniji, kjer so v primeru duševnih stisk za brezplačne razbremenilne pogovore prebivalcem na voljo strokovnjaki s področja duševnega zdravja.

dezurni@zurnal24.si