Raziskava, ki jo je med 1000 vprašanimi izvedla agencija Valicon, je pokazala, da kar 12 odstotkov ljudi za svojega soseda ne bi želela imeti hiv pozitivne osebe. Poatek kaže na veliko stigmo in neobveščenost glede hiva, oziroma aidsa.

Na NIJZ ocenjujejo, da naj bi v začetku leta 2023 v Sloveniji s HIV živelo nekaj manj kot 900 oseb, od katerih naj bi jih približno ena desetina ne vedela, da so okuženi s HIV.

Hiv se namreč ne prenaša preko sline (razen, če je v njej kri), solz, seča ali znoja. Tudi prenos okužbe pri piku okuženega komarja ni znan. Najpogosteje do okužbe pride pri spolnih odnosih z okuženo osebo, ki ni na terapiji, pri souporabi okuženih igel ali brizg pri injiciranju drog. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo. Virus hiv se toreja nahaja v različnih telesnih tekočinah, zadostna količina virusa za okužbo pa je v krvi, spermi, predsemenski tekočini, izločkih nožnice in materničnega vratu ter v materinem mleku. 

V Sloveniji je stopnja epidemije okužb nizka, težava pa je, da ravno zaradi stigme še vedno odkrijejo preveč oseb z napredovano okužbo. Letos so tako odkrili 22 poznih diagnoz okužbe s HIV in deset primerov aidsa. Pri vseh desetih bolnikih, ki so jim letos v Sloveniji postavili diagnozo aidsa, so tudi okužbo s HIV prepoznali v istem letu. Letos so v Sloveniji zabeležili tudi dve smrti, ki sta bili posledici aidsa.

Najpogostejši način prenosa je še zmeraj nezaščiteni spolni odnosi

NIJZ je sicer do 20. novembra zabeležil 36 novih diagnoz okužbe s HIV, eno manj kot v enakem obdobju lani. 34 okužb je bilo med moškimi, dve pa med ženskami. Največ novih okužb in sicer 27 so tudi letos zabeležili med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Ena okužba je bila med intravenskimi uporabniki drog, medtem ko med nosečnicami in otroki ni bilo novih okužb. 

Pri tveganih spolnih odnosih je ključno testiranje, ki anonimno poteka vsak ponedeljek na ljubljanski infekcijski kliniki. Testiranje na spolno prenosljive bolezni je možno tudi pri osebnem zdrvniku. Organizacija Legebitra po vsej Sloveniji omogoča testiranje za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. Testirane so tudi vse nosečnice.

Osebe, pri katerih je odkrita okužba, že isti dan prejmejo terapijo, ki je ključna za ohranjanje kakovostnega življenja. Hiv je tako postal kronična bolezen pri kateri morajo bolniki dnevno prejemati terapijo. Po nekaterih raziskavah je življenjska doba okuženih s hiv celo daljša od ostalih, saj so pod nenehnim zdravniškim nadzorom. 

"Informiranost ljudi je dobra, a je stigma tista, ki  vodi v odlašanje. To moramo premagati in se čimprej testirati, če obstaja tveganje za okužbo," je za radio Prvi poudarila infektologinja Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za nalezljive spolne bolezni na infekcijski kliniki.

Preventivno zdravilo po novem krije zavarovalnica

Od leta 2021 je v Sloveniji mogoče prejeti tudi takoimenovano zaščitno zdravljenje pred okužbo z virusom hiv PrEP. Trenutno jo v Sloveniji uporablja okoli 400 ljudi, nekateri neprenehoma, drugi pa, ko se podajo v tvegane spolne odnose. PrEP, ki velja za zelo zanesljivo preventivo, je tudi v Sloveniji na voljo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM) in transspolne osebe. Predpišejo ga na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, v Mariboru na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor in v Celju v ambulanti za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Napotnica osebnega zdravnika ni potrebna. Vendar pa PrEP preprečuje le okužbo z virusom hiv, ne pa tudi drugih okužb spolno prenesljivih bolezni, ki so v porastu.