Število sladkornih bolnikov tako pri nas kot po svetu vztrajno narašča. Delež odraslih s sladkorno boleznijo v starosti od 25 do 74 let je po podatkih anketne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog v Sloveniji v letu 2016 znašal 6,9 odstotka.

Foto: Nijz

V Sloveniji je leta 2008 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 84.000 oseb, leta 2017 pa okoli 111.400 oseb, torej dobra tretjina več.

Moški bolj na udaru

Bolezen je pogostejša pri moških, saj ima ugotovljeno sladkorno bolezen vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let; delež obolelih moških pa je v zadnjih desetih letih izraziteje naraščal.

Foto: Nijz

Največ obolelih v Zasavju in Posavju...

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravlje (NIJZ) ob tem ugotavljajo velike rezlike med regijami. "Sladkorna bolezen je pogostejša v vzhodnem predelu države z največjo prevalenco v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter nekaterih območjih Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije ter najmanjšo prevalenco v Goriški regiji,"  je dejal Ivan Eržen z NIJZ.  

Foto: Žurnal24 Diabetes, sladkorna bolezen Dodaja, da teh razlik trenutno ne znajo pojasniti. Po njegovem na pojavnost bolezni vpliva več dejavnikov, od zgodnjega odkrivanja do dejavnikov tveganja, ki jih je prav tako več. Zato se bo stroka v prihodnosti osredotočila na pridobivanje čim bolj natančnih in celovitih podatkov, ki bodo omogočali še bolj usmerjeno zasnovo intervencij s področja obvladovanja sladkorne bolezni.

Zdravniki diagnozo sladkorne bolezni postavijo, ko vsaj 2-krat izmerijo glukozo v krvi na tešče 7,0 mmol/l ali več, oziroma glukozo v krvi po zaužitju 75 g glukoze med testom OGTT (oralni glukozno tolerančni test) 11,1 mmol/ ali več.

Po definciji  Mednarodne federacija diabetikov (IDF) je diabetes kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti. To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Zmoti se tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Tipični znaki sladkorne bolezni so:

• povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje)
• s tem povezana dehidracija in huda žeja – polidipsija
• slabo počutje
• izguba teže
• zmanjšana odpornost

Zapleti zaradi bolezni

Visoka raven glukoze v krvi okvari male in velike žile ter živce, kar sčasoma povzroči tudi za življenje nevarne zaplete

• Akutni in nenadni zapleti so: nizek krvni sladkor, presnovne motnje, slabost, vonj po acetonu v izdihanem zraku, dehidracija,..
• Dolgoročni, kronični zapleti prinašajo: bolezni srca in ožilja, bolezni živčevja (srčni infarkt, možganska kap, okvara očesne mrežnice, okvara ledvic, diabetična noga).

V Evropi na zgornjem delu lestvice Slovenija se v primerjavi z evropskimi državami in državam uvršča v zgornji vrh lestvice, kar je znašala okoli 6 odstotkov prebivalstva, pri moških po 40. letu pa je ta bolezen kar dvakrat pogostejša kot pri ženskah iste starosti.