Lani si je pri nas sodilo 411 ljudi oziroma 40 več kot leta 2016.

Če je leta 2016 z najmanjšim številom samomorov od leta 2003 kazalo, da nam gre na bolje, so številke na žalost spet višje.

Sicer je Slovenija še vedno nad evropskim povprečjem in sicer 11 na 100 tisoč na prebivalcev.

Saša Roškar o slabi dostopnosti do pomoči:  "V Sloveniji je na primer 12 psihiatrov na 100 tisoč oseb. Če to primerjamo z Nemčijo, jih je tam  22, v sosednji Italiji 18, v Avstriji pa 16.  Kar se tiče števila kliničnih psihologov, je številka še bistveno nižja."

Najbolj ogrožen vzhod Slovenije

Več samomorov je med moškimi, več poskusov pa med ženskami. Bolj ogrožene so severovzhodne regije (Prekmurje, Štajerska, Koroška in Dolenjska), kjer je tudi več zlorabe alkohola, manj psihiatrične pomoči, večja socialna ogroženost.

Foto: Nijz "Moški bodo verjetno še težje kot ženske razkrili svoje težave, predvsem pa bodo to naredili šele takrat, ko bodo problemi že zelo nakopičeni in ko jih bo že zelo težko reševati. Prepričanje, da je poiskati pomoč sramota, je pri moških še vedno precej zakoreninjeno, zato si dovolijo pomoči šele, ko presežejo to oviro. V naši študiji smo ugotovili, da na razkrivanje vplivajo tudi starost oziroma zrelost posameznika in njegove življenjske izkušnje,"  je pojasnila Vita Poštuvan, Nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora.

Ogrožen je vzhodni del države To so občine, ki izrazito izstopajo

Prav osebni zdravniki so tisti, ki lahko zelo pripomorejo k zmanjševanju tega samomorilnega količnika, čeprav raziskave kažejo, da zaradi različnih dejavnikov veliko ljudi ne prepoznajo. 

Sicer se družinski zdravniki povprečno enkrat na dve leti srečajo s primerom samomora, v celotni karieri torej čez palec dvajsetkrat, je pojasnila specialistka družinske medicine Nena Kopčavar Guček.

V naših ambulantah jih je zelo veliko

Najbolj obremenjeni z dejavniki tveganja so po mnenju zdravnice ljudje, ki so imeli samomor v družini in tisti, ki se mučijo z depresijo in psihozami. K samomoru so lahko nagnjeni tudi ljudje z boleznimi, ki zelo zanikajo duševno trdnost, kot so to rak, možganska kap, sladkorna bolezen: "Lahko bi rekla, da je oseb, ki so nagnjeni k samomoru v naših ambulantah zelo veliko. Glede na to, da je pri nas v primerjavi z Avstrijo za 50 odstotkov manj družinskih zdravnikov ter da smo v Evropi po tem v zadnji tretjini, je interdisciplinanost, ki smo jo pripeljali v stroko, še kako dobrodošla,"  je na nedavni okrogli mizi o samamoru dejala zdravnica, ki je poudarila pomen referenčnih ambulant.

Zdravje Skupaj na kolo za preprečevanje samomora

Referenčne ambulante

Foto: V. L.  V Sloveniji smo referenčne ambulante uvedli leta 2011, višje medicinske sestre pa pri svojem delu tudi presejajo oziroma ugotavljajo tveganje za samomor. "Medicinska sestra ima za pogovor s človekom 45 minut časa, ob tem vam ne bi govorila, koliko ga imam jaz. Zelo pomembno je, da se s sestro pogovoriva, si deliva izkušnje, da ona v fazi pogovora izve nekaj, česar jaz nisem zaznala. To nam daje upanje, da se s takšnim človekom nekdo pogovarja in veliko upanje, da bomo lahko nekoč naredili več za naše paciente. Pri nas je v družinski ambulanti namreč čakalna doba nič, skratka, vsak, ki pride, bo prišel na vrsto, sicer ne ob isti uri, bo pa zagotovo prišel, " je dejala zdravnica. 

Samomor je pri nas še vedno stigmatiziran, ljudje, ki se spopadajo s tem, svojci, bodisi tisti, ki so si želeli soditi, ostajajo prizadeti. Govoriti je težko, zato si je govornica, ki je sprva nameravala osebno izkušnjo deliti na okrogli mizi, pozneje premislila. So pa strokovnjaki ves čas poudarjali pomen ozaveščanja in prepoznavanja. 

Pojav samomorov že v osnovnih šolah

Foto: Nijz

Že skoraj desetletje na Slovenskem centru za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič izvajajo preventivne aktivnosti za mlade. "Zadnje šolsko leto je bilo posebno, saj se je po naših izkušnjah samomorilno vedenje v večji meri kot predhodno pojavljalo že v osnovnih in ne le v srednjih šolah. Vsekakor tega ne moremo razumeti kot trend, vendar ni odveč, da temu namenimo več pozornosti. Poleg tega smo bili v zadnjem letu na dvajsetih intervencijah, kjer smo na šolah, dijaških domovih ali neposredno s starši pomagali v primerih samomora mladostnika. To so vedno zelo težke situacije, ki močno zaznamujejo celotno institucijo oziroma skupnost,"  je dejala Poštuvanova.   

V centru še pojasnjujejo, da so stiske otrok velikokrat tudi spregledane, saj so znaki lahko zelo prikriti ali pa na primer sprememb v otrokovem vedenju ne pripišemo njegovi stiski, temveč odraščanju.

Alkohol in spet alkohol

"Včasih pitje alkohola povzroča depresijo, včasih si z alkoholom poskušajo lajšati to depresivno komponento, zato ne vemo, kaj je vzrok in kaj je posledica," je o samomoru kot pogosti posledici pitja alkohola povedala specialistka psihiatrije s Psihiatrične bolnišnice Idrija Janja Milič. 

"Če kdo na vasi pride na prvi vikend s programa zdravljenja, je deležen večjega začudenja kot nekdo, ki se vsak večer zapija v domači gostilni. "

Sicer so po besedah Miličeve še vedno nerazumljivo stigmatizirani tisti, ki poiščejo pomoč. "V Sloveniji je na žalost zdravljenje odvisnosti še vedno bolj stigmatizirano, kot odvisnost sama. Recimo, če kdo na vasi pride na prvi vikend s programa zdravljenja, je deležen večjega začudenja kot nekdo, ki se vsak večer zapija v domači gostilni. To je seveda zelo žalostno. Ko že o tem govorimo, dejansko premagujemo stigmo," je dodala.  

Foto: Nijz O samomoru bi se morali več pogovarjati, tudi javno, so si bili enotni strokovnjaki in dodali, da so žalujoči po samomoru bližnjega še posebej ogrožena a žal velikokrat spregledana skupina. "Želim si, da bi bila naša družba bolj destigmatirazijoča. Danes je lažje reči, da se je nekdo ubil z avtomobilom, kot pa da se je obesil na podstrešju, čeprav bi morali čutiti in vedeti, da niso ti ljudje nič krivi," je dodala Kopčavar Gučkova. 

Slovensko združenje za preprečevanje samomora pri nas deluje že 12 let.  V trinajstih svetovalnicah 51 visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov – večinoma psihologov in psihoterapevtov - pod strokovnim vodstvom prof. Onje Tekavčič Grad in Anamarije Zavasnik izvaja redno supervizirano nedirektivno psihološko svetovanje. 

Polovica njihovih uporabnikov poišče pomoč zaradi težav v družini, petina zaradi depresivnosti in anksioznosti, desetina zaradi slabe samopodobe, sledijo pa težave v službi ali pri študiju, smrt bližnjega, težave zaradi telesnih bolezni, je povedala. Mojca Vatovec poslovna vodja programa. "Polovici uporabnikov smo prva oblika pomoči. S strokovno, hitro in lahko dostopno pomočjo jim nudimo razbremenitev, napotitev, omogočamo učenje strategij za razreševanje težav, izboljšanje komunikacije, premagovanje stresa, izgub ter  stisk ob pomembnih življenjskih odločitvah. S tem omogočamo preventivo v duševnem zdravju, saj bi take duševne stiske ob poglobitvi lahko povzročile zdrs v duševno bolezen ali samomorilno vedenje." 

Kdaj je kritični čas, da poiščemo pomoč?

" V trenutku, ko začutimo, da tega ne moremo sami rešiti, takrat je zelo pomembno, da poiščemo strokovno pomoč. Pomembno je vedeti, da se ta stiska poglablja. In kako to opazimo? Recimo, da se okoli težave, ki je ne znamo rešiti, ves čas vrtimo v krogu. Od jutra, ko se zbudimo, do večera razmišljamo samo o tem. Zaradi tega opuščamo vsakodnevne obveznosti, bodisi v službi ali pri učenju, družini, pri skrbi zase, opustimo običajne vzorce, ki smo jih imeli v življenju; torej ne gremo več ven, tukaj je ukvarjanje s športom. Takrat je situacija že kar kritična, če se to še poglablja, postane človek vedno bolj nebogljen in socialno izoliran, napetost in tesnoba pa naraščata. Ne moremo jesti, ali pa pretirano jemo, ne moremo spati in vse to vpliva, na našo izčrpanost," je na vprašanje, kdaj je čas za alarm, odgovorilia dolgoletna strokovnjakinja  in psihoterapevtka  Anamarija Zavasnik, ki je poudarila, kako pomembno je tudi opazovati in spregovoriti z bližnjim, za katerega vemo, da se z njim nekaj dogaja."

Kako prepoznati, da drugi potrebuje pomoč?

"Da nekdo, ki je bil ponavadi vesel, ko smo ga poklicali, kar naenkrat zavrača te stike. Da nekdo ne more delat, da se učenec ne more učiti. Pomembno je, da ga povprašamo, kaj se mu dogaja. Da smo pozorni na bližnje, ki govorijo, ne morem več, sem zaspan. To so lahko sporočila o tem, da bo ta človek pozneje kasneje začel razmišljati, da bi se umaknil iz življenja. In takrat je zelo pomembno, da če to opazimo, da mu skušamo pomagat, ga spodbujamo in spremljamo pri iskanju te pomoči,"  je dodala stokovnjakinja. 

Pomoč v stiski

Posameznik, ki čuti hudo duševno stisko ali ima samomorilne misli, lahko strokovno pomoč poišče v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrne na svojega osebnega zdravnika ali pa na eno od spodnjih služb oziroma skupin.

• 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
• 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
• 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
• 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
• 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)