Med vodilne vzroke za nedopustno dolge čakalne dobe v zdravstvu sodijo pomanjkanje zdravnikov, zlasti družinskih, organizacija zdravstvenega varstva in neustrezno financiranje zdravstvenih storitev, so na novinarski konferenci poudarili predstavniki treh zdravniških organizacij. 

Čakalne dobe povsod po Evropi

Sicer so po njihovem čakalne dobe nujno zlo in jih poznajo povsod po svetu. Ločiti je treba med dopustnimi in nedopustnimi čakalnimi dobami in ob tem upoštevati strokovne kriterije, smo slišali. "Dopustne čakalne dobe so po definiciji tiste, ko bolnik v obdobju, ko čaka neki zdravstveni poseg ni izpostavljen poslabšanju zdravstvenega stanja in ni življenjsko ogrožen. Čeprav je ob tem lahko ogrožena njegova kvaliteta življenja. Povsod po Evropi in tudi v Sloveniji so čakalne dobe dolge, predvsem za elektivne operativne posege. Med najdaljše čakalne dobe sodijo otropedske operacije, operacije kolena, kolka, okulistične operacije, posegi na ožilju," je dejal predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš

Družinski zdravniki so preobremenjeni

Razlog za nedopustno predolge čakalne dobe v zdravstvu so po njegovem pomanjkanje zdravnikov, zlasti tistih na primarni ravni, organizacija zdravstvenega varstva in neustrezno financiranje zdravstvenih storitev. "Kolegi na primarni ravni so preobremenjeni, primanjkuje jih in ne morejo v celoti pokriti večine potreb naših bolnikov. Pomanjkljiva je infrastruktura, pomanjkanje medicinskih sester in zelo omejeni časovni normativi za obravnavo  posameznega bolnika. Vse to osebne zdravnike pripelje k temu, da poiščejo pomoč tudi pri usmerjenih specialistih za zdravstvene storitve, čeprav bi jih lahko ob primernih pogojih dela razrešili sami," je dodal. 

Zdravnikom je treba omogočitu različne oblike dela

Foto: V. L. Predstavnik zdravniških organizacij na novinarski konferenci Da bi zmanjšali čakalne dobe, je treba zdravnikom omogočiti različne oblike dela, je prepričan Poredoš. Tistim, ki delujejo na področju javnega zdravstva, je treba omogočiti, da v svojem prostem času opravljajo delo pri kateremkoli delodajalcu, saj se na ta način lahko poveča dostopnost do zdravstvenih storitev, je poudaril. "Mi sicer podpiramo, da zdravniki v svojem prostem času izvajajo dodatne storitve pri primarnem delodajalcu, vendar za to morajo biti ustrezno nagrajeni in imeti pogoje za izvajanje dejavnosti, to je pogoje, ki so primerljivi s tistimi, ki so pri koncesionarjih ali zasebnikih. Zdravstveni sistem bi bil bolj učinkovit in dostopnost tudi večja, če bi izvajalci zdravstvenega varstva delovali pod enakimi pogoji, kot tudi koncesionarji ob ustreznem nagrajevanju, da pokrivajo zdravstveno varstvo 24 ur in da zagotavljajo oskrbo urgentnih bolnikov."

Čakalne vrste so in bodo še daljše

Kljub vsem težavam je po njegovem naš zdravstveni sistem učinkovit in kljub omejeni finačni podpori se rezultati našega zdravstvenega varstva na večini področjih lahko primerjajo z tujino, tudi z bogatejšimi državami.

"Čakalne vrste so in bodo še daljše zaradi staranje prebivalstva, ki je v Sloveniji najbolj izrazito med državami OECD- ja. Kapacitete zdravstva po mojem nikoli ne bodo tako velike, da ne bi bilo čakalnih vrst," je dodal predstojnik interne klinike ljubljanskega kliničnega centra  Zlatko Fras.

Dve plati zgodbe

Kot je dejal,  so slovenski revmatologi pred leti ugotovili, da kljub dolgim čakalnim dobam slovenski bolniki do bioloških zdravil pridejo hitreje od številnih evropskih držav. "Kar pomeni, da ima zgodba o čakalnih vrstah vedno vsaj dve plati. Številni pacienti seveda čakajo v vrstah, ampak mnogoštevilni izmed teh morda tega specialističnega pregleda sploh ne potrebujejo. Moj apel vsem nam, tako stroki kot pacientom in nenazadnje tudi medijem je, da smo pri tem razumni, strpni in da sledimo tudi temu, da bodo objavljeni podatki bolj realno prikazovali dejansko stanje v skladu s tem, kakšne imamo kapacitete."

Nepotrebe napotitve k specialistom

Predsednik zdravniškega društva Radko Komadina je pri tem dodal, da imamo v Sloveniji dve vrsti čakalnih dob. "Eno so tiste, ki jih tako populistično oobjavljte v medijih", to je 140 tisoč čakajočih. Vedeti morate, da je med njimi ogromno napotitev, ogromno storitev opravljenih za nenujne obravnave, takšne, ki s strani specialistov sploh ne bi bile inducirane."

Bojana Beović: Zdravniki nimajo časa, da bi postavili diagnozo

"Upam si trditi, da so številne nepotrebne napotitve pravzaprav rezultat tega, da zdravniki na primarni ravni nimajo dovolj časa, da bi postavili diagnozo," je opozorila tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.

Čeprav se je skupno število zdravnikov v zadnjem času postopno povečevalo, Slovenija po razmerju med zdravniki in številom prebivalcev še vedno zaostaja za povprečjem EU, je pojasnila. Med razlogi za povečane potrebe po zdravnikih je izpostavila daljšanje življenjske dobe in razvoj medicine z novimi postopki zdravljenja, ki so na voljo bolnikom. Po oceni, ki jo je izpostavila, v Sloveniji primanjkuje okoli 1300 zdravnikov.

Neustrezno financiranje zdravstvenih storitev

Med razlogi za podaljševanje čakalnih vrst je Poredoš izpostavil tudi, da je košarica zdravstvenih storitev, ki jih plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), glede na razpoložljiva sredstva preobilna. "Zato zavarovalnica razpisuje zdravstvene programe v omejenem obsegu in so tisti, ki jih presegajo, včasih šikanirani kot zgubarji," je opozoril.

Poleg tega ZZZS po Poredoševih besedah cene zdravstvenih storitev določa na podlagi razpoložljivih sredstev in števila obljubljenih storitev, ne pa na osnovi realne ocene stroškov. Zato se nekatere zdravstvene ustanove izogibajo "dragih" pacientov, ki nato po nepotrebnem končajo v terciarnih ustanovah.

dezurni@styria-media.si