Številne raziskave so pokazale, da pomanjkanje spanca vodi v pomembne fiziološke in psihološke spremembe. Pri ljudeh pa niso še nikoli znanstveno spremljali smrti, ki bi nastala zaradi pomanjkanja spanca, piše Focus.
Je pa dokazano, da ima pomanjkanje spanca tako močne posledice na naše psihofizično stanje, da se poveča tveganje za nesreče in samomor.
Neprespano telo nezmožno prebavljati glukozo
Pomanjkanje spanca sicer negativno vpliva na celo telo. Med drugim imamo zaradi tega povišan krvni tlak in zaradi tega višje tveganje za infarkt. Dogajajo se tudi hormonske spremembe, povišajo se denimo ravni kortizola, ki ga imenujemo tudi stresni hormon.
Neprespano telo je nezmožno prebavljati glukozo, zato ustvarja v osebi hrepenenje po ogljikovih hidratih. To pa vodi v prenajedanje, kar zopet posledično negativno vpliva na naš srčno-žilni sistem, debelost pa poveča tudi tveganje za raka.
Spanec ni le nujen telesni počitek, ampak veliko več. Kakovost spanca je povezana z našim spominom, koncentracijo, počutjem, produktivnostjo, spanje vpliva na naš živčni sistem, raven hormonov, apetit, pomanjkanje spanca poveča tveganje za številne bolezni. V obdobju večjih duševnih in telesnih obremenitev, kot je trenutna epidemija, moramo spanju nameniti še posebno skrb, saj ima pomembno vlogo tudi pri krepitvi imunske odpornosti. Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Z boljšim spancem do boljšega jutri” . Projektu lahko sledite TUKAJ.
Če nismo spali, je porušen tudi naš imunski sistem, odmirajo tudi možganske celice, kar vodi do izgube spomina. Če takšno stanje potisnemo do skrajnosti, bi bile posledice res lahko zelo hude. Sicer pa je leta 2012 26-letni Kitajec umrl, po tem, ko 11 dni ni zatisnil očesa. Želel je namreč v živo spremljati vse tekme evropskega nogometnega prvenstva. Ker je ves čas pil alkohol in kadil, smrti ni mogoče povezati izključno z nespečnostjo.
anja.scuka@zurnal24.si