Razmere v enotah intenzivne nege v državi in UKC Ljubljana še vedno kritične. "Dnevno sprejmemo med pet in sedem bolnikov, število v enotah intenzivne terapije še vedno raste. Nikakor se ne morem strinjati, da smo na robu. Smo že daleč preko roba zmogljivosti ustrezne varne obravnave. Sistem dejansko zdrži samo zaradi izjemnega truda zdravnikov, medicinskih sester in pomožnega osebja, ki skrbi za bolnike v intenzivni terapiji," je razmere opisal dr. Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije na infekcijski kliniki. "Ljudje se bojijo cepljenja in zapletov po cepljenju, pozabljajo pa, da okužba in bolezen – predvsem pa kritična bolezen, ki zahteva zdravljenje v enotah intenzivne terapije – vodi v številne zaplete. Smrtnost na naših covid oddelkih je v primerjavi s svetom nekoliko nižja. Umre nam 24 od 100 sprejetih. Brez naše pomoči bi umrli vsi. Zdravljenje v intenzivni terapiji spremlja specifična obravnava, številna zdravila. V povprečju bolnik prejema od 15 do 20 različnih zdravil, od zdravil za uspavanje, za umirjanje bolečin, pomiritev, preprečevanje tromboz, preprečevanje krvavitev iz prebavil, antibiotike. Vsako ima potencialne stranske učinke, česar se ljudje ne zavedajo."

Pri ljudeh, ki prestanejo zdravljenje v enotah intenzivne terapije,  je potrebna dolgotrajna rehabilitacija. Pri nekaterih tudi več kot poleta. "Popolnoma nerazumljivo je, da sprejemamo bolnike, stare 50, 60, 70 ali 80 let s sočasnimi kroničnimi boleznimi, ki niso cepljeni. To je popolna ignoranca, malomaren odnos do svojega zdravja. Pozivam vse posameznike, da se cepijo in s tem učinkovito poskrbijo za zaščito," je vnovič pozval dr. Jereb.

Danes je v intenzivni enoti UKC Ljubljana 88 bolnikov, od tega 72 na aparatih za mehansko predihavanje. Povprečna starost bolnikov je 62 let, najmlajši ima 31 let. Delež necepljenih je 80-odstoten in v zadnjem tednu nekoliko narašča.  

Med bolj ogroženo populacijo spadajo tudi nosečnice v zadnjem tromesečju, saj je pri njih tveganje za težji in rizični potek večje. "Na aparatu za mehansko ventilacijo je nosečnica v 26. tednu nosečnosti, ki je življenjsko ogrožena. Po mojih podatkih so na oddelku še tri nosečnice, ki potrebujejo visok odmerek kisika in so z eno nogo že na intenzivni enoti," je povedal dr. Jereb. 

Foto: Profimedia Covid-19 na Jesenicah

"Rezerve praktično nimamo"

Dr. Jereb je poudaril, da so razmere v intenzivnih enotah še vedno take, da je v tem hipu še treba dvigati število postelj. Manjše bolnišnice nimajo več rezerv. Dogovor je, da se bolnike, ki ne morejo biti v intenzivne enote sprejeti lokalno, pošilja v UKC, kjer imajo le še nekaj možnosti za povečanje intenzivnih postelj. "Smo daleč preko roba sprejemljivosti. Rezerve praktično nimamo. Improviziramo v danih razmerah in rešujemo, razmere kakor jih lahko rešujemo," je dejal. "Plafon smo že zdavnaj dosegli." 

Trenutno se v zdravstvu obravnavajo le še otroci, nosečnice in onkološki bolniki. To bo seveda pustilo posledice. "Škoda bo enormna. Vsi upamo, da se bo v enotah intenzivne terapije krivulja obrnila navzdol. Ne morem napovedati, do kam še lahko gremo. Že zdaj so razmere katastrofalne," je bil jasen dr. Jereb.

Pričakujejo novo zdravilo

Foto: Saša Despot Tatjana Lejko Zupanc Zadnje dni se razmere na navadnih covid oddelkih v UKC Ljubljana umirjajo. Kljub temu je zasedenost postelj še vedno zelo visoka. Znižuje se delež cepljenih, ki potrebujejo zdravljenje na oddelkih, vedno več je necepljenih, ki kasneje potrebujejo tudi zdravljenje v enotah intenzivne terapije, je pojasnila predstojnica infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc. 

Kmalu naj bi bilo na voljo tudi prvo peroralno protivirusno zdravilo za covid-19, ki za več kot 50 odstotkov zmanjša tveganje za hospitalizacij. Zdravilo je primerno za bolnike, ki so najbolj ogroženi, to so vsi, starejši od 65 let, kronični bolniki, srčni bolniki, revmatološki bolniki, onkološki bolniki itd. Še posebej je dr. Lejko Zupanc izpostavila sladkorne bolnike, saj predstavljajo velik delež najtežje bolnih in tistih z najslabšim izhodom. 

Omenjeno zdravilo, katerega prihod je na tiskovni konferenci napovedal že državni sekretar Franc Vindišar, se uporabi pri bolnikih, ki so že okuženi in imajo simptome. "Zelo pomembno je, da se zdravljenje začne čim prej, sploh zato, ker mora bolnik zdravilo dobiti v prvih petih dneh po pojavu simptomov. Cilj je preprečiti napredovanje bolezni v najtežjo obliko," je pojasnila dr. Lejko Zupanc. 
Kdaj točno bo zdravilo prispelo, še ni jasno. Upajo, da čim prej. Do takrat pa je treba pripraviti vse protokole, vključno s tem, kdo ga bo predpisoval in kako. 

V UKC Ljubljana sicer uporabljajo tudi koktajl monoklonskih protiteles, znan pod imenom regeneron, s katerim imajo dobre izkušnje in s čimer bodo nadaljevali tudi v prihodnje. 
Slovenija Stanje obupno: "Bog ne daj, da se zgodi kakšna hujša prometna nesreča!"

Sami ne zmorejo več

Glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Zdenka Mrak je povedala, da so znotraj ustanove prerazporedili 410 izvajalcev zdravstvene nege iz različnih klinik na covid oddelke. Odredili so veliko ur preko polnega delovnega časa na vseh oddelkih.

"Pritisk je izredno velik. Ne zmoremo več sami," je povedala. Na poziv ministrstva za zdravje tako prihajajo na pomoč tudi medicinske sestre iz zdravstvenih domov ljubljanske regije, Onkološkega inštituta, URI Soča, Psihiatrične bolnišnice Idrija, Zavoda za transfuzijsko medicino itd. Pomoč jim nudijo štiri ekipe slovenske vojske, odzvali so se tudi zasebniki. Pomagajo jim tudi študenti zdravstvene nege in medicine.

Na ministrstvu za zdravje bodo po njenih besedah v drugih zavodih poizvedeli in skušali najti medicinske sestre, ki so včasih delale v UKC Ljubljana tudi na intenzivnih enotah, da bi prišle na pomoč.

dezurni@styria-media.si