Smeh je najboljše zdravilo, pravi star pregovor. Z njim se strinja tudi nemški raziskovalec na področju biologije človeka Carsten Niemitz, ki je raziskoval vpliv humorja in smeha na zdravstveno stanje posameznika.
Čeprav znanstvenih dokazov o zdravstveni koristi smeha ni, so znanstveniki prepričani, da smeh sprošča endorfin, hormon, ki se izloča v možganih in ga imenujemo tudi hormon navezanosti Omenjeni hormon zmanjšuje stres, spodbuja srečo in je regulator bolečine.
Za razliko od serotonina, se ta hormon izloča v določenih situacijah - ko smo pod velikim stresom, ko čutimo bolečino, nevarnost ali nekaj zelo lepega.
Terapija ni neumnost
Endorfin deluje, ko potrebujemo pomoč, kot nekaken SOS učinek, sprosti se namreč le takrat, ko je to potrebno.Terapija s pomočjo smeha torej ni neumnost, kot so prepričani mnogi, nasprotno, gre za nejenostavnejšo, najdostopnejšo in najcenejšo terapijo za dušo in telo, pravi Nemitz.
"Začetniki, ki obiskujejo terapije smeha se sprva nenavadno počutijo, vendar se sčasoma zavedajo, da je to prava terapija, ki lahko ublaži tudi simptome depresije," pravi strokovnjak in dodaja, da šala povzroča drežljanje, podobne žgečkanju, kar je zdravo in spodbuja občutek naklonjenosti in bližine med ljudmi.
Nekaj resnic o smehu:
- Ženske se smejejo več kot moški..
- Zveza,, v kateri se ženska več smeji kot moški, ima več možnosti za uspeh, saj si te ženske ne želijo moškega, ki se smeji, temveč moškega, ki je toliko duhovit, da lahko pripravi do smeha tudi žensko.
- Če govori ženska, se smeji 126 odstotkov več kot njeni poslušalci.
- Govorci se smejejo več kot poslušalci, razen če moški govori ženski.
- Moški se več smejejo v moški kot v ženski družbi.
- Humor deluje hierarhično. To pomeni, da nadrejeni pogosteje pripovedujejo šale kot podrejeni, saj tisti najnižji nimajo pod seboj nikogar, ki bi ga lahko zasmehovali.
- Če želite v službi napredovati, potem se izogibajte nenehnemu smehljanju, saj delujete neresno. Kdo je še videl hihitajočega se generala?
- Smeh je nalezljiv, saj že zvok tujega smeha aktivira določeni del v možganih, ki ga ne moremo nadzorovati. Legende pripovedujejo o epidemijah smeha v Tanzaniji. Znanstveno ni dokazano, da živijo tisti, ki se veliko smejijo, bolj dolgo, res pa je, da živijo bolj zdravo in imajo boljše socialne stike.
dezurni@zurnal24.si