V UKC Ljubljana so danes predstavili nov velik dosežek slovenskih strokovnjakov, raziskovalci ljubljanske medicinske fakultete, UKC Ljubljana, biomedicinskega centra Celica in Zavoda za transfuzijsko medicino so namreč razvili napredno zdravilo za zdravljenje raka prostate. Po besedah sodelujočih, ki so novost dopoldne predstavili tudi novinarjem, se zdaj odpira možnost, da bi se nova tehnologija uporabila "tudi za zdravljenje drugih oblik solidnih tumorjev".

Foto: UKC LJ Slovenski raziskovalci so "razvili in klinično preskusili napredno avtologno celično zdravilo nove generacije za zdravljenje raka prostate", ki je pri moških najpogosteje diagnosticirana oblika raka in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi rakavega obolenja. 

Pogosto neuspešni Dejstvo: Umre več bolnikov kot zaradi rakov prostate, dojke in AIDS-a skupaj

Simon Hawlina s kliničnega oddelka za urologijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je poudaril, da so bolniki, ki so sodelovali v raziskavi, v povprečju živeli 16 mesecev dlje od siceršnjega povprečja, ki znaša 58,5 meseca.

Bolnike so ločili po količini prisotnih metastaz. "Ugotovili smo, da je naša terapija najbolj uspešna pri tistih brez metastaz. Bolniki z metastazami namreč potrebujejo močnejšo obliko zdravljenja," je pojasnil priznani slovenski zdravnik in raziskovalec. 

Bolezen pri skoraj tretjini bolnikov preide v kastracijsko odporno obliko (KORP), kjer rakave celice nadaljujejo razmnoževanje, kljub odtegnitvi hormonov, kar je sicer temeljna oblika zdravljenja napredne faze bolezni, so pojasnili. 

To je povsem avtologno celično cepivo, izdelano za vsakega bolnika posebej

Foto: UKCLJ Slovenski raziskovalci so razvili in v randomizirani klinični študiji preskusili imunoterapevtsko zdravilo za zdravljenje bolnikov z diagnozo KORP. Gre za imunoterapijo s celičnim cepivom. Glavna sestavina zdravila so specializirane imunske celice, t.i. dendritične celice, ki pa so pridobljene iz krvi bolnika in obdelane v laboratoriju. 

V študiji so z rezultati ugotovili, da novo cepivo zmanjša porast določenih celic, ki lajšajo širjenje raka v metastaze. Od razlike v rasti je namreč odvisno, kako dolgo bo bolnik živel. "Kjer je bila razlika v rasti manjša, so bolniki živeli dlje, kot tisti, pri katerih je bila ta razlika zelo velika," je pojasnil Hawlina.

Foto: UKC Ljubljana Bolniku prav tako odvzamejo vzorec tumorskih celic in jih v laboratoriju združijo z obdelanimi dendritičnimi celicami s postopkom elektrofuzije, da nastanejo t.i. imunohibridomi (aHyC) – gre za  celice, ki so sedaj sposobne imunskemu sistemu posredovati informacijo o tumorju, ki ga naj imunski sistem uniči. V telesu bolnika se tako ponovno aktivirajo specifični imunski mehanizmi in upočasnijo napredovanje bolezni. Gre za povsem avtologno celično cepivo, izdelano za vsakega bolnika posebej, t.i. personalizirano zdravilo. 

"S tem smo povzročili, da se je imunski sistem na nek način zbudil, ponovno prepoznaval te tuje rakave celice kot sovražnike in jih uničeval."

Rezultati klinične študije so bili objavljeni v znanstvenem članku z naslovom: Survival of castration-resistant prostate cancer patients treated with dendritic-tumor cell hybridomas is negatively correlated with changes in peripheral blood CD56brightCD16− natural killer cells, z avtorji: Helena H. Chowdhury, Simon Hawlina, Mateja Gabrijel, Saša Trkov Bobnar, Marko Kreft, Gordan Lenart, Marko Cukjati, Andreja Nataša Kopitar, Nataša Kejžar, Alojz Ihan, Luka Ležaič, Marko Grmek, Andrej Kmetec, Matjaž Jeras, Robert Zorec, ki je bil objavljen v prestižni reviji Clinical and Translational Medicine. Zahvalili bi se vsem medicinskim sestram, ki so pomagale pri izvedbi klinične študije, še posebej Urški Naglič in Barbari Rijavec.

Movember in Covid-19 "Gospodje čakajo doma s težavami"

vanda.levatik@styria-media.si