“V okviru projekta Trans maščobe v živilih smo zadnji odvzem vzorcev izvedli konec leta 2018, v obdobju prehodnega roka pravilnika. Vzorčili smo v omejenem obsegu na več lokacijah, in sicer na območju Osrednje Slovenije, Štajerske in Goriške,” pravi prof. dr. Rajko Vidrih z Biotehniške fakultete.
Pojasnjuje, da je bilo med vzorci tudi deset vzorcev rogljičkov, ki so leta 2016 vsebovali več kot dva odstotka trans maščobnih kislin. V nekaterih primerih so ugotovili bistveno izboljšanje, na primer celo zmanjšanje iz skoraj osem odstotkov na pod 0,5 odstotka, vendar pa je bilo pri precej vzorcih stanje nezadovoljivo.
Navedeni rezultati potrjujejo, da je količino trans maščob tudi v tovrstnih živilih možno zelo znižati, bistveno za to pa je omejevanje uporabe delno hidrogeniranih rastlinskih olj. “Zaskrbljujoče je, da smo le nekaj mesecev pred polno veljavnostjo pravilnika v polovici odvzetih vzorcev rogljičkov našli preko 6 odstotkov trans maščobnih kislin, medtem ko jih novi pravilnik dovoljuje največ 2 odstotka. Nekatere proizvajalce na tem področju očitno čaka še kaj nekaj dela, da bodo zagotovili varnost živil,” opozarja prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Ob tem dodatno izpostavlja, da je bilo vzorčenje izvedeno le na lokacijah, kjer so rogljički leta 2016 vsebovali znatno količino trans maščob: “Predstavljeni rezultati zato ne predstavljajo povprečnega stanja na tržišču, kažejo pa, da se je pri približno polovici vzorcev stanje izboljšalo še preden je bila uveljavljena zakonodajna omejitev.”
Začne se sedmega aprila
Kot smo pisali, je bil v Sloveniji v lanskem letu uveljavljen Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih, ki je proizvajalcem živil postavil enoletno prehodno obdobje za prilagoditev sestave živil.
To prehodno obdobje se izteče 7. aprila 2019, ko ne bo več dovoljeno tržiti živil z več kot dva grama industrijsko dodanih trans maščob na sto gramov maščob. Potrebo po strogi zakonodaji na tem področju potrjujejo tudi rezultati državnega raziskovalnega projekta "Trans maščobe v živilih", ki ga izvajajo Inštitut za nutricionistiko, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Biotehniška fakulteta, Pediatrična klinika UKC Ljubljana ter Institut »Jožef Stefan« ob finančni podpori Ministrstva za zdravje, Javne agencije za raziskovalno dejavnost in družbe Mercator.
Pravilnik bo imel velik vpliv na javno zdravje
Tudi drugi rezultati projekta kažejo, da se količina trans maščob v prehrani Slovencev v zadnjih letih zmanjšuje. Nov pravilnik bo imel po navedbah izvajalcev projekta nedvomno pomemben vpliv na javno zdravje, ob čemer pa je potrebno upoštevati tudi vpliv zmanjšanja trans maščob, ki so ga dosegli že pred uveljavitvijo pravilnika. V okviru projekta so raziskovali tudi kakšna je bila izpostavljenost trans maščobam v preteklosti.
“Za enega najbolj zanesljivih bioloških kazalcev prehranskega vnosa trans maščobnih kislin velja humano mleko, zato smo primerjali mlečno-kislinsko sestavo materinega mleka v odvisnosti od materine prehrane med letoma 2000 do 2010,” je opisal dr. Evgen Benedik, s pediatrične klinika v UKC Ljubljana.
Dodaja, da so ugotovili, da se je v tem desetletnem obdobju količina trans maščobnih kislin v humanem mleku zmanjšala za 50 odstotkov in sicer iz 2,3 ut. odstotka na 1,15 ut. Odstotka: “Rezultati so zelo spodbudni, z novo zakonodajo pa na tem področju pričakujemo še dodatno izboljšanje.”