Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prvič razglasila Svetovni dan zdravja že leta 1950. Slogan letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo jutri,  7. aprila je "Zdravje za vse". Letos želi namreč WHO še posebej opozoriti na univerzalnost in dostopnost zdravstvenega varstva, izboljšanje zdravja za vse in zmanjšanje neenakosti v zdravju. 

Slovenija letno namenja za zdravstvo okrog devet odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (BDP), največ za kurativno zdravljenje ter za zdravila in medicinsko tehnične pripomočke, v posebni objavi ob jutrišnjem dnevu ugotavlja Statistični urad Slovenije (SURS). Ob tem so naši statistiki pripravili še vrsto zanimivih podatkov.

Zdravje V kako zdravi občini živite

Največ bolniških odsotnosti na Koroškem

Po podatkih SURS-a in Nacionalnega inštituta za javno zdravje so zaposleni v Koroški regiji rekorderji v dnevih bolniške odsotnosti z delovnega mesta na leto. Podatek za leto 2016 kaže, da je število dni bolniške odsotnosti med moškimi na Koroškem najvišje v Sloveniji. Povprečno Korošec zaradi bolezni ostane doma 17,9 dneva na leto.Tudi število dni med Korošicami je število dni bolniške odsotnosti krepko nad slovenskim povprečjem, znaša pa 21,9 dneva na leto, kar uvršča Koroško na drugo mesto po bolniški odsotnosti med ženskami v Sloveniji – takoj za zasavsko regijo.

Foto: Surs

Sicer so v povprečju zaposleni v Sloveniji na bolniškem dopustu 14,5 koledarskega dneva. V letu 2016 so bile ženske v povprečju na bolniškem dopustu približno 18 koledarskih dni, moški pa približno šest dni manj. Največ moških je bilo tedaj na bolniškem dopustu zaradi poškodb (štiri koledarske dni), največ žensk pa zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (prav tako štiri dni).

Zdravi 72 odstotkov življenja

Po evropskem strukturnem kazalniku Zdrava leta življenja, ki temelji na omejitvah posameznika pri običajnih aktivnostih in torej predstavlja pričakovano trajanje življenja brez oviranosti, v Sloveniji v povprečju preživimo zdravi 72 odstotkov življenja (ženske 69 odstotkov; moški 75 odstotkov), kar je manj kot v povprečju EU, kjer preživijo zdravi 78 odstotkov življenja (ženske 76 odstotkov, moški 80 odstotkov).

Ko ti povedo ... "Prva misel je smrt"

To je vzrok za tri četrtine smrti

V 2016 so bile bolezni obtočil (bolezni srca in ožilja) in različna rakava obolenja (novotvorbe ali neoplazme) vzrok za skoraj tri četrtine vseh smrti v Sloveniji. Sicer so ženske zbolevale in umirale v večjem obsegu zaradi bolezni obtočil (skoraj polovica vseh smrti), moški pa so v večjem obsegu zbolevali in umirali zaradi različnih rakavih obolenj, saj je pri več kot tretjini smrti moških to glavni vzrok smrti.

Foto: Surs SURS še navaja, da so po podatkih iz leta 2015 naši  tekoči izdatki za zdravstveno varstvo, kjer se ne šteje investicij, znašali 8,5 odstotka BDP oziroma 3,3 milijarde EUR,  kar nas uvršča na 13. mesto med državami članicami EU-2.

Največji delež BDP, kar 11 odstotkov so za zdravstveno varstvo namenile Nemčija, Švedska in Francija, za polovico manj oziroma najmanj pa Luksemburg, Latvija in Romunija (med 5 in 6 odstotkov). 

13 odstotkov iz žepov posameznikov

S prispevki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja smo v istem letu v Sloveniji zbrali 69 odstotkov vsega denarja, 15  iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in 13 odstotkov s plačili iz žepov posameznikov, ki storitve potrebujejo. Preostali trije odstotki so prišli iz drugih virov. 

Leta 2015 smo v Sloveniji največ sredstev (1,8 milijarde EUR) namenili za storitve kurativnega zdravljenja, najmanj, 87 milijonov EUR, pa za preventivo in javne zdravstvene storitve.

Moški bolj optimistični

Svoje splošno zdravstveno stanje sta leta 2016 ocenili kot dobro ali zelo dobro dve tretjini oseb, starih 16 ali več let; 44 odstotkov dobro, 20 odstotkov zelo dobro; pri tem so moški svoje zdravstveno stanje ocenili nekoliko bolj optimistično. "Samoocena je seveda v veliki meri odvisna tudi od starosti vprašanih; med osebami, starimi od 16 do 25 let, je bilo takih, ki so imele o svojem zdravstvenem stanju dobro ali zelo dobro mnenje 89 odstotkov, med osebami, starimi 66 ali več let, pa je bilo takih nekoliko manj kot tretjina," pojasnjujejo na SURS-u.