Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je v Litvi najvišja stopnja samomora med vsemi državami članicami EU - 32 na sto tisoč prebivalcev.

Poleg Slovenije 19 samomorov na tisoč prebivalcev beležijo še v Latviji in na Madžarskem. Podatki veljajo za leto 2014. Najnižjo stopnjo samomorov beležijo v Grčiji in na Cipru, v obeh državah pet na 100.000 prebivalcev.

Evropsko povprečje enajst samomorov

Največ samomorov, 10.288, so sicer leta 2014 zabeležili v Nemčiji, sledi Francija z 9100. V Sloveniji si je tega leta življenje vzelo 395 ljudi, od tega 330 moških.

Preberite še: To so občine, ki izrazito izstopajo

Zakaj Slovenija tako visoko?

Mlada raziskovalka na Slovenskem centru za raziskovanje samomora Tina Podlogar pravi, da je težko reči, zakaj je Slovenija na drugem mestu po deležu samomorov v EU: "Eden od razlogov za samomor je ranljivost, ki je pri določenih skupinah ljudi prisotna v večji meri kot sicer. Takšne skupine so denimo mladostniki, pa tudi starostniki. Pri nas na primer največ samomorov naredijo starejši moški. Rizične so tudi skupine, ki imajo težave z uporabo alkohola, drog ali ljudje, ki so doživeli travmatične izkušnje," pravi.

Izstopajo države nekdanjega vzhodnega bloka

Med državami z visokim deležem samomorov izstopajo države nekdanjega vzhodnega socialističnega bloka. Na vprašanje, ali na samomor vpliva tudi družbena ureditev, Podlogarjeva odgovarja, da je tudi tu težko podati enostaven odgovor. "Se pa kažejo neki trendi tudi pri tem. Če denimo primerjamo različne države med seboj, ugotovimo, da je visok količnik samomora denimo v baltskih državah," je dejala.

Število vendarle upada

Število samomorov v Sloveniji v zadnjih 20 ali 30 letih upada. Še pred časom je namreč pri nas samomor naredilo 30 ljudi na 100.000 prebivalcev, v zadnjih letih pa je število upadlo na 20 samomorov na 100.000 prebivalcev letno. Slovenija pri tem ni izjema, saj število samomorov upada tudi v drugih državah.

"O tem, zakaj je temu tako, se pojavlja več različnih razlag. Ena je, da je kakovost življenja boljša ali pa da k temu pripomore izboljšana družbena ureditev. Res je tudi, da se v zadnjih letih na tem področju izvaja veliko preventivnih ukrepov. Je pa težko reči, kakšen je njihov vpliv, saj ne vemo, kako bi bilo, če ukrepov ne bi bilo," še pravi Podlogarjeva.