Zadnja raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je razkrila, da skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot sedem ur na dan. Da v Sloveniji res malo spimo,  je pokazala tudi dve leti stara mednarodna študija ekonomistov iz Združenih držav Amerike in Avstralije, ki ugotavlja, da manj kot Slovenci spijo samo še Japonci. Skupina raziskovalcev iz Chicaga in Sydneya je ob rezultatih o spalnih navadah prebivalcev 600 mest sveta, kjer jih je polovica priključena na svetovni splet, ugotovila, da v Sloveniji spimo 7 ur in 28 minut na dan. Zaspimo ob 22.35 in se zbudimo ob 6.02. Največ spijo v Argentini – 10 ur in 16 minut, najmanj na Japonskem – 7 ur in 16 minut. 

Razdražljivejši in bolni

Podatki, da se v Sloveniji malo spi oziroma, da nas po neprespanosti prekašajo le še Japonci, ni novica, na katero bi bili lahko ponosni. Številne študije namreč jasno kažejo, da dolgoročno pomanjkanje spanja vodi v slabše funkcioniranje preko dneva, na razdražljivost, jezo, pomanjkanje spanja vpliva tudi na povečano kopičenje toksičnih substanc v možganih, kar vodi v nevrodegenerativne bolezni.

Vsak tretji

Podatki kažejo, da ima občasne težave vsaka tretja oseba, več kot deset odstotkov ljudi pa ima diagnosticirano kronično nespečnost. Tveganje za pojav nespečnosti se povečuje s starostjo in je pri ženskah dvakrat večje kot pri moških.

Da je problem nespečnosti in drugih motenj spanja v Sloveniji zelo velik problem, še kako ve somnologinja Leja Dolenc Grošelj, ki v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana vodi osrednji slovenski center za motnje spanja. "Po neprespani noči se lahko primerjamo z nekom, ki je pod vplivom alkohola in ima v krvi 0,5 ml alkohola na kg krvi. Pojavijo se težave z zbranostjo, spominom in višjimi živčnimi funkcijami. Upočasnjena je fina motorika, delamo lahko več napak pri delu in med vožnjo avtomobila," je na okrogli mizi dejala nevrologinja. Po njenem je več kot dvajset odstokov prometnih nesreč posledica čezmerne dnevne zaspanosti.

"Dobra noč je  tista, ko zaspimo manj kot 15 minut po tem, ko ugasnemo luči, se ponoči čim manjkrat prebudimo, zjutraj pa se zbudimo naspani in spočiti in lahko normalno opravljamo dnevne aktivnosti."

Nespečnost je težava, zaradi katere se ljudje vse pogosteje oglasijo tudi v lekarni. Po besedah farmacevtke Alenke Koritnik Dular iz Lekarne na Vidmu v Krškem, kar desetina obiskovalcev na dan povprašuje o zdravilih za spanje oziroma prosi za nasvet. "Z občasno nespečnostjo se srečujejo predvsem posamezniki, ki imajo otroke, doživljajo stres na delovnem mestu in imajo naporen življenjski slog. Po napornem dnevu se težko umirijo, težko pridejo do mirnega in kakovostnega spanca, ki bi jim olajšal spopadanje z izzivi naslednjega dne." 

"Povedo, da se zbujajo ponoči, in ne morejo zaspati nazaj"

Občasna nespečnost nastopi ob potovanju v tujem kraju in ob izmenskem delu. Predlani je bila podeljena Nobelova nagrada za medicino za ugotovitev o tem, zakaj je pomembno, če spimo ponoči. Sicer se nočno delo uvršča v eno od 100 kategorij motenj spanja.

Nobelova nagrada To so odkrili znanstveniki, ki so si prislužili nagrado za medicino

Seveda je tukaj še starejša populacija, ki se srečuje predvsem s kronično nespečnostjo. "Do sedaj smo pri občasni nespečnosti ljudem dali napotke o pravilni higieni spanja, na voljo pa so bila samo zdravila rastlinskega izvora in prehranska dopolnila, ki jih je za optimalni učinek treba jemati neprekinjeno od 2 do 4 tedne. Pri ljudeh s kronično nespečnostjo se pogosto srečujemo tudi z neželenimi učinki tradicionalnih hipnotikov," je dodala fermacevtka ob predstavitivi prvega zdravila proti nespečnosti pri nas, za katerega ne potrebujemo recepta. Namenjeno je tistim, ki jih muči občasna, akutna nespečnost. "Največ je takšnih, ki nam povedo, da se zbujajo ponoči, in ne morejo zaspati nazaj," je dodala. 

"Največ je takšnih, ki nam povedo, da s zbujajo ponoči, in ne morejo zaspati nazaj." 

Stres in še enkrat stres

Raziskave so pokazale, da je eden od pogostejših vzrokov akutne nespečnosti stres. "Kadar smo pod stresom, zvečer navadno premišljujemo o težavah, težko odženemo misli in potrebujemo več časa, da zaspimo, kar je pogosto posledica tesnobe. Ko smo v stresu, je spanec tudi manj kakovosten, ponoči se večkrat prebujamo. Raziskave so pokazale, da je občasna nespečnost največkrat povezana z menjavo službe, veliko dela, izpitno obdobje, majhni otroci, zahtevni vsakodnevni izzivi), lahko pa se pojavi tudi ob menjavanju ure. Če se zaradi kratkotrajne nespečnosti ujamemo v začaran krog, se lahko razvije kronična nespečnost," je opozorila somnologinja Koritnik Dularjeva.  

Pomemben nasvet

In še to: "Vse večja nespečnost je posledica vse bolj razširjene uporabe pametnih naprav, tako se z nespečnostjo soočajo tudi otroci. Splošno pravilo je, da ne uporabljajte telefonov in tablic v postelji oziroma ne jih uporabljati vsaj dve uri pred želeno uro spanja". Če nameravamo oditi spat ob desetih je treba telefon ugasniti že ob osmih.