Ob tem opozarjajo, da v navedenih vrednostih ni upoštevan odbiti del UV sevanja, ki lahko v skrajnih primerih celo podvoji prejeto dozo. Svež sneg odbije denimo skoraj vse UV žarke.
“Ob jasnem vremenu je najvišji okoli 13. ure. Pri vrednostih med 7 in 9 je izpostavljenost velika, zaščitimo se s pokrivalom, sončnimi očali, uporabimo zaščitno kremo. Med 11. in 15. uro se izogibamo izpostavljanju soncu,” svetujejo na Arsu. Pri vrednostih 10 in več je po njihovih navedbah najbolje, da se soncu med 11. in 15. uro izognemo, če to ni možno, uporabimo vsa zaščitna sredstva.
Napoved UV indeksa lahko sicer za celo Evropo spremljate tudi TUKAJ.
Sodeč po hrvaškem državnem hidrometeorološkem zavodu, ki je izdelal napoved indeksa UV, bo naša država v nedeljo v rdečih številkah. Danes je bila po njihovi napovedi večina Slovenije in polovica Hrvaške v oranžnih številkah, kar pomeni visok UV indeks z oceno 6 in 7.
V nedeljo bosta obe državi v rdečem, z zelo visokim UV indeksom med 8 in 10. V ponedeljek bo celotno hrvaško obalno območje v rdečem, Slovenija bo v oranžni barvi, v rdečem bosta njen jugozahod in severovzhod.
Zakaj je tako pomemben
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozorjajo na nevarnosti ultravijoličnega (UV) sevanja, saj so škodljivi učinki prekomernega izpostavljanja številni ter se odražajo na očeh, koži in imunskem sistemu.
Da bi olajšali posredovanje podatkov o moči UV sončnega sevanja v delu spektra, na katerega je koža najbolj občutljiva, sta Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna meteorološka organizacija razvili UV indeks. UV indeks je brezdimenzijska mednarodno enotna mera, različnim vrednostim so pripisana tudi navodila za primerno obnašanje. Na zemeljskem površju so vrednosti med 0 in 16
Po navedbah NIJZ je v Sloveniji UV indeks junija in julija ob jasnem vremenu sredi dneva doseže najvišjo vrednost. V gorah je višji kot po nižinah, saj moč UV žarkov z nadmorsko višino narašča precej hitreje kot moč ostalega dela sončnega sevanja: na višini 2.000 metrov je 15 % več UVB sevanja kot na morski obali. Pozimi je UV sevanje v naših krajih v povprečju desetkrat šibkejše kot poleti. Vrednosti UV indeksa so objavljene na spleti strani Agencije RS za okolje v sklopu biovremenskih informacij TUKAJ.
Dolgovalovno UVA sevanje, ki smo mu izpostavljeni celo leto, seže po navedbah strokovnjakov na NIJZ v globlje plasti usnjice in pospešeno stara kožo. Kratkovalovno opeklinsko UVB sevanje, ki je najmočnejše v opoldanskem delu dneva in zlasti poleti, seže le v vrhnjico, kjer povzroča poleg zagorelosti in sončnih opeklin, še izrazito zavoro imunskega sistema.
Opozarjajo, da UV sevanje sproži procese kancerogeneze s posledičnim razvojem različnih prekanceroz in kožnega raka. Obenem dolgotrajnejša izpostavljenost UVB povzroča vezivne spremembe na očesu, dolgovalovno UVA sevanje pa slabši vid.
Ali obleka res pomaga?
Med zaščito pred UV sevanjem sodi tudi obleka, ki pa ni vedno dovolj. Raziskava zaščitne sposobnosti nošenih pretežno bombažnih poletnih oblačil je potrdila, da okrog četrtina testiranih oblačil ne dosega UPF 15 in zato v poletnem obdobju pri aktivnostih na prostem v času okrog poldneva dopuščajo prehajanje UV žarkov v dozah, ki povzročajo začetno pordečitev kože.
Največ sevanja prepustijo tanka in svetla poletna oblačila, ki v primeru vlažnosti izgubijo celo vso zaščitno sposobnost. Če torej pošljete otroka v morje z navadno kratko majčko, mu s tem niste nič pomagali. V trgovinah zato izberite posebna oblačila z UV zaščito.
Najmanj faktor 30
"Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 centimetrov) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu," še pravijo na NIJZ.
Svetujejo, da oči zaščitite s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani.
Kot dodatno zaščito uporabimo kemične varovalne pripravke: "Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali več."
Pri tem je pomembna zadostna količina nanosa, se pravi eno čajno žličko na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo.
"Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsake 2 uri oziroma po kopanju," dodajajo.
anja.scuka@zurnal24.si