Začelo se je z istrskim pršutom, nadaljevalo s kranjsko klobaso in teranom, na zadnje sta prišla na vrsto še varaždinsko zelje in slavonski kulen. Najbolj je seveda odmeval teran, ki ga je zaščitila Slovenija, Hrvaška pa je želela to spremeniti. Kako se je končalo, vemo.

Slovenija Bruselj sprejel akt o izjemi za Hrvaško pri uporabi imena teran

Slovenija je do sedaj ugovarjala na tri hrvaške vloge za zaščito: za registracijo istrskega pršuta, varaždinskega zelja in slavonskega kulna. Glede istrskega pršuta sta Slovenija in Hrvaška dosegli dogovor in na evropsko komisijo vložili skupno vlogo za registracijo istrskega pršuta/Istrskega pršuta, ki ga je komisija registrirala oktobra 2015.

Pri kranjski klobasi, ko se je na slovensko vlogo za zaščito pritožila Hrvaška in dosegla kompromis o prehodnem 15-letnem obdobju za Hrvaško.

Hrvaška: Uspelo nam je 

V tem tednu je, kot kaže, epilog dobil še spor okoli varaždinskega zelja in slavonskega kulna, hrvaško ministrstvo za kmetijstvo pa je ob tem sporočilo, da jim je uspelo: "Ponosen sem na vse, ki so sodelovali v tem procesu in predvsem na naše proizvajalce. Obstajala so nasprotja našim zahtevam za zaščito imen teh izdelkov, vendar smo s trdnim in jasnimi argumenti uspeli premagati ta prepričanja," je izjavil hrvaški minister za kmetijstvo Tomislav Tulišič.

Evropska komisija je torej ugodila Hrvaški glede zaščite slavonskega kulna in varaždinskega zelja, ki bo lahko izdelka registrirala pod Zaščita proizvoda z geografsko označbo.

Zakaj je Slovenija ugovarjala?

Kar se varaždinskega zelja tiče, je naše ministrstvo za kmetijstvo svojo pritožbo utemeljevalo s tem, da je ta sorta zelja tudi pri nas: "Varaždinsko zelje je pozna udomačena sorta zelja, ki je odlična za kisanje in skladiščenje. V Sloveniji sta v sortni listi vpisani dve sorti zelja, ki uporabljata v imenu besede varaždinsko, ki je primerno za kisanje," so pojasnjevali. Če pride do zaščite, pridelovalci, ki ne bi izpolnjevali pogojev iz specifikacije, ne bi smeli več uporabljati poimenovanja varaždinsko zelje, so še zapisali v pritožbi.

V ugovoru na registracijo zaščite hrvaškega izdelka slavonski kulen, ki je precej razburil hrvaško javnost in šokiral proizvajalce kulna na Hrvaškem je Slovenija opozarjala, da bi odobritev registracije imena "slavonski kulen" za slovenskega proizvajalca predstavljala veliko gospodarsko škodo: "Razlog za ugovor je torej, da tudi slovenski proizvajalci proizvajajo proizvod z imenom 'slavonski kulen."

Geografska označba

Na spetni strani hrvaškega kmetijskega ministrstva zdaj piše, da bo Evropska komisija z uredbo vpisala slavonski kulen v register zaščitenih proizvodov z geografsko označbo. Celjske mesnine kot dosedanji proizvajalec kulnov pa ji bodo, če ne bodo ustrezali predpisani geografski zaščiti, pod imenom "slavonski kulen" proizvajale še pet let.

Slovenija zadovoljna?

Na kmetijskem ministrstvu (MKGP) so potrdili, da so na odboru za politiko kakovosti kmetijskih pridelkov v Bruslju v ponedeljek obravnavali vlogi za registracijo živil varaždinsko zelje" (zaščitena označba porekla) in slavonski kulen/slavonski kulin (zaščitena geografska označba): "Odločitev Evropske komisije glede »Slavonskega kulna/Slavonskega kulina« je takšna, kot jo je Slovenija pričakovala. Slavonski kulen se bo zaščitil kot hrvaški proizvod, vendar se slovenskemu proizvajalcu Celjskim mesninam, ki prav tako proizvaja proizvod s tem imenom, odobri petletno prehodno obdobje za uporabo tega imena. Ne glede na zaščito »Slavonskega kulna«, pa se Izraz »kulen/kulin« lahko na ozemlju Evropske unije še naprej uporablja," so nam pojasnili na MKGP in dodali, da je odločitev v skladu s pričakovanjem proizvajalca.

Tudi Hrvati nam nič ne morejo To je slovenska tradicija zaščitena pri EU

Nasploh na ministrstvu dodajajo, da je Slovenija s končno odločitvijo zadovoljna in to pri obeh proizvodih: "Varaždinsko zelje« se bo zaščitilo kot hrvaški proizvod, vendar lahko Slovenija še naprej, brez časovne omejitve, uporablja imena sort Varaždinsko 2 in Varaždinsko 3. Prav tako lahko Slovenija za proizvode, pridelane iz omenjenih sort, še naprej uporablja izraz "varaždinsko zelje", vendar mora biti v tem primeru v istem vidnem polju in z enako velikimi črkami kot ime navedena tudi država porekla. V takih primerih je prepovedana uporaba kakršne koli zastave, emblema, znaka ali druge grafične podobe, ki bi bili lahko zavajajoči za potrošnike, glede značilnosti, porekla ali izvora proizvoda," so pojasnili za Žurnal24  in dodali, da je Odločitev Evropske komisije zaenkrat še vedno še neuradna, pravno zavezujoči pa bodo dokumenti postali šele z objavo v Uradnem listu Evropske unije, kar bo predvidoma v roku dveh do treh mesecev.

Zaščita Slovenska potica: Zaščita nadevov in oblike