V svetu se je število odraslih s sladkorno boleznijo povečalo s 153 milijonov leta 1980 na 415 milijonov leta 2015. V EU s to boleznijo živi 32 milijonov ljudi. V Sloveniji je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) leta 2014 zdravila za zniževanje krvnega sladkorja prejemalo že 104.550 bolnikov.
V Evropi na zgornjem delu lestvice
Slovenija se v primerjavi z evropskimi državami in državam uvršča v zgornji vrh lestvice, kar je znašala okoli 6 odstotkov prebivalstva, pri moških po 40. letu pa je ta bolezen kar dvakrat pogostejša kot pri ženskah iste starosti.
Obolevajo predvsem starejši moški
Pri moških se razširjenost te bolezni pomembno poveča v starostni skupini 55–64 let, ko doseže 17 odstotkov, pri starejših pa okoli 20 odstotkov.
Najbolj zaskrbljujoče je, da se bolezen, ki zaradi možnih zapletov zmanjšuje kakovost življenja in skrajšuje pričakovano življenjsko dobo, zvišuje po vseh starostnih skupinah. Razširjenost hitro narašča zlasti med prebivalstvom v srednjem življenjskem obdobju, v delovno aktivni starosti.
Velike razlike med regijami
Razlike v razširjenosti sladkorne bolezni med slovenskimi regijami so do kar do štirideset-odstotne, pri čemer izstopajo Zasavska, Posavska, Savinjska, Pomurska regija in nekatera območja Podravske in Jugovzhodne Slovenije.
Največ oseb, ki so jim predpisali zdravila za sladkorno bolezen, je v zasavski in posavski regiji, najmanj bolnikov pa je v goriški in obalno-kraški regiji, kažejo podatki NIJZ-a. Ob tem navajajo, da je bilo največ denarja med zdravili za bolezen namenjeno za inzuline, ki so predstavljali 59,2 odstotkov vseh izdatkov.
Letošnja nacionalna konferenca o obvladovanju sladkorne bolezni je sicer izpostavila štiri prednostne teme: vzpostavljanje mreže laičnih svetovalcev, zagotavljanje enako kakovostne oskrbe bolnikov med regijami in ravnmi zdravstvenega sistema, zmanjševanje števila visokih amputacij ter ukrepe za zgodnje odkrivanje in zdravljenje diabetične retinopatije.
dezurni@zurnal24.si