Kjer se je obremenitev ozračja s cvetnim prahom povečala, se je štiri dni pozneje povečalo tudi število okužb

Mednarodna ekipa pod vodstvom znanstvenikov s tehniške univerze v Münchnu in tamkajšnjega raziskovalnega centra za zdravje in okolje je analizirala podatke o količinah cvetnega prahu in številu okužb z novim koronavirusom iz 130 regij v 31 državah na petih celinah. Pri tem je upoštevala tudi demografske dejavnike in okoljske razmere, vključno s temperaturo, vlago, gostoto prebivalstva in strogostjo veljavnih ukrepov za omejitev širjenja okužb.

Svoje ugotovitve so objavili v strokovni reviji PNAS, ki jo izdaja Nacionalna akademija znanosti ZDA. Povsod, kjer se je obremenitev ozračja s cvetnim prahom povečala, se je štiri dni pozneje povečalo tudi število okužb z novim koronavirusom, so zapisali.

Ta povezava je bila še posebej očitna tam, kjer je gostota prebivalstva velika, s tem pa tudi tveganje za okužbo. Toda tudi na redko poseljenih območjih je bilo opaziti vpliv koncentracije cvetnega prahu v zraku na število okužb.

Odvisno tudi od strogosti omejitvenih ukrepov

Število okužb je bilo pri tem odvisno od strogosti omejitvenih ukrepov. V opazovanih regijah, kjer je bilo javno življenje ustavljeno, je bilo število okužb ob primerljivi koncentraciji cvetnega prahu v ozračju praviloma polovico manjše.

Konkretno se je na območjih, kjer omejitveni ukrepi niso veljali, v primeru povečanja delcev cvetnega prahu za 100 na kubični meter število okužb z novim koronavirusom v povprečju povečalo za štiri odstotke. Kjer so na kubični meter našteli do 500 delcev cvetnega prahu, se je število okužb povečalo tudi za 20 odstotkov.

Infektolog Clemens Wendtner je te ugotovitve za nemško tiskovno agencijo dpa komentiral z besedami, da velike količine cvetnega prahu v spomladanskem času povzročajo večjo dovzetnost za okužbo z določenimi virusi, kar je v strokovni literaturi opisano in načeloma znano. "Novo je, da je to zdaj znanstveno dokazano tudi za novi koronavirus, torej sars-cov-2," je dodal.

Po navedbah znanstvenikov cvetni prah vodi do spremenjene imunske obrambe pri ljudeh, tako da proizvajajo manj obrambnih snovi, ki jih imunski sistem usmerja proti virusom, tako imenovanih protivirusnih interferonov.

Avtorji tudi navajajo, da cvetni prah pravzaprav sproža koristen odziv telesa v boju z virusi. Če je v zraku veliko cvetnega prahu, se lahko število bolezni dihal torej poveča in to velja tudi za covid-19. Pri tem pa ni pomembno, ali prizadeti trpijo zaradi alergij na ta cvetni prah ali ne. Kot učinkovito rešitev vidijo nošenje zaščitnih mask, ki uspešno držijo stran od dihalnih poti tako virus kot cvetni prah.

dezurni@zurnal24.si