Ko je ogroženo naše zdravje, smo ljudje še bolj občutljivi in hkrati bolj slabo dojemljivi za še kaj drugega, na primer za dostojanstvo in zasebnost: "Spomnim se pregleda v bolnišnici, pregleda za hemoroide. Čeprav smo ženske vsega vajene, je tak pregled za večino zelo neprijeten. Kar naenkrat se pojavi zdravnik, ob njem pa še trije ali štirje študenti. Nisem jih štela. Zdravnik me je sicer vprašal, ali se strinjam, kar sem sicer vsa prestrašena in v upanju, da bo čim prej minilo, dovolila. Ko pogledam nazaj, mi je še zdaj nerodno ob tem dogodku,"  nam svoj nepozabni obisk v proktološki ambulanti opiše Ljubljančanka.

Ženska srednjih let, ki ne želi biti imenovana, sicer razume, da se bodoči zdravniki morajo nekje učiti: "Navzočnost študentov bi danes, po tej izkušnji, verjetno odločno odklonila. Takrat, sicer že leta nazaj, pa sem bila samo prestrašena in predvsem nepripravljena na to,"  je dodala. 

Ob iskanju odgovorov o pravicah pacienta in njegovi zasebnosti naletimo na drug primer, ki ga na spletni strani Predlagam vladi opiše slovenski državljan in ob tem predlaga spremembo zakonodaje.

Na glas komentirajo zdravstvene težave

"Problem je, ko pacient pride na zdravljenje v bolnišnico in ga zdravijo na oddelku, v sobi, kjer je po šest ali osem oseb skupaj. Na viziti, bolnišnično osebje in zdravniki, pred vsakim bolnikom posebej na glas komentirajo zdravstvene težave, počutje in probleme od vsakega posameznika posebej, da to slišijo vsi bolniki. Nikakršne zasebnosti ni,"  napiše državljan.

Sam pravi, da bi bilo najbolje, ali bi se bolniki posvetovali v posebni pisarni oziroma bi se osebje nekoliko bolj približalo bolnikovi postelji in se z bolnikom pogovorilo na štiri oči: "Mogoče bi bil primeren tudi kakšen drugačen ukrep, le, da se spoštuje zasebnost pacientov," je dodal državljan, ki je med drugim na odgovor čakal pet mesecev.

predlagam.vladi.si Na odgovor čaka že pet mesecev

Odgovor vlade

Na njegov predlog so se odzvali z Ministrstva za zdravje (MZ) in pojasnili, da je varovanje zasebnosti bolnika pri nas sicer "ustrezno normativno urejeno", vendar odvisno od posameznega zdravstvenega delavca in njegovega razumevanja zasebnosti, kar pomeni, da si lahko vsak zdravnik in medicinska sestra pri nas pojem zasebnosti razlaga nekoliko drugače.

Kršitev težko dokazati

"Če pacient meni, da mu je navedena pravica kratena, predlagamo, da uporabi možnosti, ki jih v teh primerih predvideva zakon, in sicer poskus sprotnega reševanja nesporazumov (56. člen ZPacP), vložitev prve zahteve za obravnavo kršitve pacientove pravice (59. člen ZPacP) oziroma pomoč pri zastopniku pacientovih pravic (49. člen ZPacP)," so priporočili na ministrstvu in hkrati zapisali, da nespoštovanje pravic do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov niso določene kot prekršek, saj je "nespoštovanje teh določb težko dokazljivo" oziroma je inšpekcijski postopek v takih primerih težko izpeljati: "Je pa navedena določba lahko predmet drugih nadzorov upravnega nadzora ali strokovnega nadzora s svetovanjem," so dodali.

Skrb za bolnikovo zasebnost ali kaj piše v zakonu

Za zasebnost in varovanje osebnih podatkov morajo skrbeti vsi v verigi zdravstvene oskrbe – zdravniki, drugi zdravstveni delavci, administrativno osebje, zaposleni v lekarnah, saj jim to nalaga zakon. 

Kar se varovanja bolnikove zasebnosti tiče, jo je treba spoštovati pri vsaki zdravstveni obravnavi - zlasti njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna prepričanja, ob upoštevanju medicinske doktrine.

V tej zvezi je še določeno, da so pri njihovi zdravstveni oskrbi navzoči le delavci v zdravstvu, ki neposredno opravljajo medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo.

Če pacient ni sposoben odločanja o samem sebi, so lahko prisotne tudi osebe, ki imajo pravico zanj podati privolitev v poseg (npr. starši otroka). Druge osebe, vključno s študenti, smejo biti prisotne pri posegu, le če pacient v to izrecno privoli.

vanda.levstik@zurnal24.si