Pljučni rak je najpogostejši rak v svetovnem merilu in eden od petih najpogostejših rakov v Sloveniji, stiska bolnikov za pljučnim rakom pa je je danes v senci boja s Covid-19, ob letošnjem tradicionalno moškem mesecu novembru opozarjajo pri Društvu OnkoMan. 

Odkritih rakov je do 30 odstotkov manj kot pred pandemijo, dodajajo, pri zdravljenju pa sta še kako pomembna zgodnje odkrivanje bolezni in pravočasen obisk zdravnika, ki je v danem položaju otežen. Po besedah Mirjane Rajer z Onkološkega inštituta Ljubljana, zdravljenje bolnikov kljub razmeram za zdaj poteka nemoteno, saj se vsi izjemno trudijo, da ga ne bi bilo treba prilagajati ali prekinjati, kar bi lahko pripeljalo do slabših rezultatov.

Poziv onkologinje: Vztrajajte pri obisku zdravnika

Foto: Profimedia Pljučni rak Rak pljuč je eden od rakov z najslabšo prognozo, saj je petletno preživetje bolnikov le 20-odsotno. Če je ta rak včasih veljal za neozdravljivega, danes odkritje v zgodnjih stadijih vendarle močno poveča verjetnost za preživetje. Onkologinja poziva, da ob simptomih čim prej obiščete zdravnika in pri tem vztrajate. Prvi obisk je po njenem izjemno pomemben. "Napredki v zdravljenju pljučnega raka so v zadnjem času na vseh področjih ogromni, raziskave pa potekajo kljub epidemiji," je dodala. 

To je rak, ki narašča pri ženskah

Sicer je v Sloveniji pljučni rak po pojavnosti rakov na tretjem mestu tako med moškimi kot med ženskami. A medtem ko se je pojavnost tega raka med moškimi že ustalila, pri ženskah še narašča. Po zadnjem registru raka iz leta 2017 je za pljučnim rakom zbolelo 1.422 ljudi, in sicer 927 moških in 495 žensk, umrlo pa je 1.187 ljudi, od tega 798 moških in 389 žensk. 

Specialistka radioterapije in onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana Martina Vrankar pojasnjuje, da ima bolezen v zgodnji fazi le malo simptomov. Diagnozo pljučnega raka po njenih besedah povečini postavijo pri bolnikih v napredovani fazi, ko ni več možnosti ozdravitve. Sicer so se v zadnjih letih možnosti zdravljenja precej povečale. "Tistih, ki imajo možnost ozdravitve, ki jih lahko operiramo, je le okoli 20 odstotkov. Zato je pomembno, da smo pozorni na simptome in hitro poiščemo zdravniško pomoč," je pozvala na spletnem pogovoru STA kluba.

Kašelj je glavni simptom pljučnega raka, je pa res, da je zelo nespecifičen, saj je pogosto prisoten tudi pri drugih obolenjih. "Pozoren je treba postati, če se kadilski kašelj morda spremeni. Med znaki raka pljuč so še težko dihanje, hripavost, hujšanje, bolečina v prsnem košu. Če simptomi trajajo več kot tri tedne ali se celo stopnjujejo, je absolutno potreben obisk zdravnika, da se ugotovi vzrok težav," dodaja Vrankarjeva.

Pri kadilcih je tveganje za nastanek raka pljuč 25-krat večje kot pri nekadilcih. Poleg tega kajenje škoduje ljudem v okolici, saj je tveganje za raka pri pasivnih kadilcih kar 20-krat kot pri nekadilcih.

Vajpanje in elektronske cigarete: Razvije se lahko agresivnejši rak

Glede vajpanja in elektronskih cigaret stroka opozarja, da se lahko pri uživalcih takšnih cigaret razvije še agresivnejša oblika raka kot pri kadilcih. "Slovenska zakonodaja elektronske cigarete in podobne izdelke uvršča med tobačne. Kakšen je njihov onkogeni potencial, trenutno še ni potrjeno, lahko pa marsikaj predvidimo glede na sestavine," pojasni specialistka internistične onkologije Mojca Unk z onkološkega inštituta. 

Zdravnica pojasnjuje, da je telo sestavljeno iz celic, ki imajo lipidno ovojnico, skozi katero aerosol, ki ga vsebujejo ti izdelki, lažje prodre. Sicer so v teh izdelkih dokazano kancerogene snovi. "Rak, ki se bo razvil pri uživalcih teh izdelkov, verjetno ne bo klasičen pljučni rak, ampak agresivnejši, saj bi lahko šlo za tumorje mehkih tkiv, ki ga povzročajo acetaldehidi in podobne vsebnosti, ki jih najdemo v novih pripomočkih za kajenje, je dejala Unkova. Raziskave so po njenem pokazale, da imajo dodatni aditivi za vonjave in izboljšan okus še večji rakotvorni potencial."

Foto: Profimedia Pljučni rak Na nastanek pljučnega raka vpliva tudi prisotnost radona v okolju in neugodne mikroklimatske razmere, na primer na delovnem mestu. Ne gre spregledati niti drugih dejavnikov delovnih okolij, ki povzročajo pljučnega raka; arzen, azbest, nikelj, izpusti dizelskih motorjev, prašni delci, pa tudi izgorevanje premoga v individualnih kuriščih. Strokovnjaki poudarjajo tudi genetski dejavnik, saj ima posameznik, ki ima v ožji družini več zbolelih za pljučnim rakom, tudi sam večje možnosti za nastanek bolezni.

dezurni@zurnal24.si