Danes mineva devet let od sprejetja Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki prepoveduje kajenje v zaprtih javnih in delovnih prostorih.

"V času od uveljavitve zakona pa do konca junija letos so zdravstveni inšpektorji opravili skoraj 67 tisoč pregledov, v okviru katerih so izrekli malo manj kot 5.100 ukrepov od tega malo manj kot 4.000 glob v približnem znesku 2,6 milijonov evrov," so sporočili z Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije.  

Največji delež neskladnosti glede na število pregledov zdravstveni inšpektorji ugotavljajo pri nadzoru kadilnic v gostinstvu, kjer so najpogosteje kršene zahteve, da se v kadilnici ne sme uživati hrane in pijače. Številčno največ kršitev pa ugotavljajo zaradi kajenja v gostinskih prostorih, ki ustrezajo definiciji zaprtega javnega prostora, med njimi so različne terase, atriji in zimski vrtovi.

Te kršitve so najpogostejše v mrzlih in deževnih mesecih/dnevih, ko izvajalci gostinske dejavnosti za ograditev in zaščito vrtov uporabljajo različne prepustne materiale, kot na primer blago, različne začasne konstrukcije z žaluzijami, roloji itd.

Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov za kršitve določa različne globe, in sicer se posameznik kaznuje z globo v znesku 125 evrov, samostojni podjetnik 800 evrov, pravna oseba 2.000 evrov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo v znesku 400 evrov.

Kajenje škoduje vsakemu organu

Foto: Profimedia Kajenje "Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Povezano je z razvojem številnih vrst raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter drugih bolezni," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju tobaka umre deset oseb, četrtina od teh že pred 60. letom starosti.

Stroški zdravljenja bolezni, zmanjšanja produktivnosti in prezgodnje umrljivosti zaradi kajenja predstavljajo okoli pet odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, kar je znatno več, kot država pridobi iz tobačnih trošarin.

Večina kadilcev začne kaditi do 25. leta starosti, torej še kot mladostniki ali mladi odrasli. "Po podatkih iz raziskave v letu 2011/2012 kadi vsak četrti Slovenec, star 15–64 let, med njimi več moških kot žensk. Spodbudni so zadnji podatki med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, saj se je med 2010 in 2014 razširjenost kajenja pomembno zmanjšala. Po podatkih iz leta 2014 vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi vsak sedmi 15-letnik, vsak šesti pa je prvič kadil v starosti 13 let ali manj," dodajajo.