S strokovno direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana Teo Stegne Ignjatovič, dr. med., spec smo spregovorili o klopih, njihovem pravilnem odstranjevanju, zaščiti in boleznih, ki jih prenašajo.
Pride v zdravstveni dom veliko ljudi, ki si ne upajo sami odstraniti klopa?
Mi delamo bolj na osveščanju ljudi. Odstranjevanje klopov ni delo zdravstvene službe. Seveda v primeru, da so to težko dostopna mesta, ali so ljudje stari in ne vidijo klopa … Tedaj seveda odstranimo klopa. Sicer pa so to samoplačniške storitve.
Kako je glede odstranjevanja samega klopa? Navodila strokovnjakov so, da se ga odstrani s pinceto. Je to edini pravi način odstranjevanja klopa?
Mi zagovarjamo prav ta način, ki ste ga omenili. Se pravi, da se s pinceto čim bolj približamo koži in izvlečemo klopa ven. Vsi drugi načini, z bolj invazivnimi metodami, lahko povzročijo, da okuženi klop izloči okuženo slino v vbodno mesto.
Ene teorije pravijo, da je zelo pomemben tudi čas, koliko časa je klop prisesan … Prej kot odstranimo klopa, manj naj bi bilo možnosti za okužbo. Je to res?
Da. Takoj ko vidimo klopa, ga odstranimo.
Kam spada Slovenija glede na ostale evropske države glede na okužbe s klopnim meningoencefalitisom?
Glede na ostale evropske države spade Slovenija v sam vrh po pojavnosti okužbe s to boleznijo, skupaj z baltskimi državami … Glede na samo državo, pa je pri nas več okužb v gorenjski regiji, koroški, osrednjeslovenski ...
Ljudem svetujemo, da se zavarujejo pred samim vbodom klopa. Ko gredo v naravo, nosimo visoko in zaprto obutev, dolge hlačnice, majice z dolgimi rokavi, se ob prihodu domov dobro pregledamo, uporabljamo repelente. Dejstvo pa je, da se lahko okužimo tudi na domačem vrtu ali v mestnem parku, zato moramo biti previdni.
Za veliko bolezni velja, da so bolj dovzetni oziroma so v večji nevarnosti otroci, starejši, kronični bolniki … Kako je pri klopnem meningoencefalitisu? Ali tu velja enako?
Pravzaprav ne. Bolezen ima zelo nepredvidljiv potek. V prvi fazi ima zelo nespecifične znake. Ko pridejo pacienti k zdravniku, se najprej pomisli na navadno virozo. Dokler ni nobenega specifičnega znaka za to bolezen. Potem sledi obdobje, ki lahko traja od nekaj dni do tri tedne, ko so bolniki popolnoma v redu, potem pa pride obdobje druge faze, ko je zelo jasno, da gre za vnetje osrednjega živčevja. Potek pa je tu zelo nepredvidljiv s trajnimi posledicami ali celo smrtjo.
Kako se ugotovi bolezen?
Bolezen je treba potrditi mikrobiološko. Običajno s punkcijo kostnega mozga.
Kaj pa za boreliozo, ki jo pav tako prenašajo klopi? Se pri boreliozi vedno pojavi značilen kolobar?
Večinoma je prvi znak okužbe kolobar. Ni pa ta simptom vedno prisoten. Včasih ga ljudje ne vidijo, je lahko prisoten, pa je tako slabo viden, da ga sploh ne opazijo.
Kaj svetujete ljudem v zvezi z boreliozo?
Mesto vboda klopa vedno še tri tedne opazujemo. Tudi lasišče … Kolobar se lahko pojavi kjerkoli na telesu, v kolikor smo prišli v stik z bakterijo. Ko opazimo kolobar, ni treba iti takoj na urgenco, dovolj je, da obiščemo svojega zdravnika, ki predpiše ustrezno antibiotično terapijo.
Ali prenašajo klopi v Sloveniji še kakšno drugo nevarno bolezen?
Prenašajo tudi druge bolezni, ki so zelo redke, kot je na primer anaplazmoza. Ampak so res redke, da bi jih beležili mi, na primarnem nivoju, jih skorajda ni. Ta diagnostika ne sodi na primeren nivo …
V Zdravstvenem domu Ljubljana sicer do 27. oktobra poteka ceješe cepljenje proti klopnemu meningoenecefalitisu. Na cepljenje se je treba predhodno naročiti.