Prav lahko se zgodi, da bomo v tem letu odšli še na en referendum, tokrat na temo zdravstva, natančneje zaradi novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Poslanci so namreč minuli teden sprejeli novi zakon o zdravstveni dejavnosti, čeprav mu že ves čas nasprotujejo vse zdravniške organizacije. Zdravniki in zobozdravniki so večkrat zatrjevali, da je novi zakon nastal na hitro in brez soglasja strokovne javnosti oziroma zdravništva.

Na Združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov (SZZZZS) so zato na pobudo bolnikov že začeli zbirati podpise za pobudo za razpis zakonodajnega referenduma:

"Vse zdravniške organizacije smo spremembam zakona v taki obliki nasprotovale, ker predvsem ne prinašajo prav nobene izboljšave za naše bolnike, zato ta trenutek poskušamo uporabiti vse pravne možnosti, da preprečimo uveljavitev tako slabega zakona. Ena prvih možnosti je vložitev referendumske pobude. Ker so jo že napovedali bolniki, organizirani v društva, smo sklenili, da jim pri tem pomagamo, "piše na spletni strani SZZZZS.

Rok za zbiranje prvih podpisov je kratek. Do torka, ko poteče teden dni od sprejetja zakona, morajo v DZ vložiti pobudo z 2.500 podpisi.

Na zakonodajnem referendumu volivci odločajo o zakonu, ki ga je državni zbor že sprejel, vendar zakon še ni razglašen, torej še ne velja. Z referendumsko pobudo (in uspešno izvedenim referendumom) lahko državljani preprečijo, da bi zakon začel veljati.

Zbrane podpise je potrebno predložiti predsedniku državnega zbora, ki nato določi datum za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma. Zbiranje podpisov traja 35 dni, pobudniki pa morajo zbrati 40.000 podpisov podpore. Zbranih 40.000 podpisov je potrebno ponovno predložiti predsedniku državnega zbora najkasneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov.

Proti noveli o zdravstveni dejavnosti

Nova zakonodaja  je po mnenju zdravniških organizacij "izrazito nastrojena proti koncesionarstvu, ki bo v naslednjih letih zato popolnoma usahnilo." S postopno ukinitvijo koncesij se bodo čakalne dobe le še podaljšale, vedno več bolnikov pa bo prisiljenih storitve iskati v samoplačniških ambulantah, so prepričani.

Kaj prinaša sprememba?

V ponedeljek sprejeta novela predvideva, da se koncesija podeli le na podlagi javnega razpisa, za obdobje 15 let, pri čemer se lahko čas koncesije podaljša še za 15 let. Koncesija bo razpisana le za dopolnitev javne zdravstvene mreže. Po noveli koncesija ne bo predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa.

Besedilo novele na novo opredeljuje tudi odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki mora biti pri izvajalcu zaposlen sorazmerno glede na obseg dejavnosti. Po novem bodo lahko zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih delo pri zasebnikih opravljali le pod zakonsko določenimi pogoji. Novela na novo opredeljuje tudi zasebne zdravstvene delavce in zasebno zdravstveno dejavnost ter to, katerih zdravstvenih dejavnosti zasebniki ne smejo opravljati. Foto: Profimedia Zdravstvo Besedilo zakona tudi prepoveduje oglaševanje zdravstvene dejavnosti, ki je zavajajoče, nedostojno in nedovoljeno glede na zakon o varstvu potrošnikov. Ureja pa tudi dolga leta nerešeno vprašanje medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo, ki opravljajo delo višjih sester.

Predlog novele je sicer ministrstvo za zdravje prvič predstavilo in dalo v javno razpravo jeseni 2015, a je takrat na novo urejal le področje koncesij v zdravstvu. A po številnih različicah, dveh letih od prvotnega osnutka zakona in po številnih koalicijskih usklajevanjih je DZ v ponedeljek sprejel precej obsežnejšo verzijo zakona, ki v 43 členih poleg koncesij ureja vrsto drugih področij.

vanda.levstik@zurnal24.si