Danes zaznamujemo svetovni dan Parkinsonove bolezni, ki je počasi napredujoča, degenerativna bolezen, za katero ne poznamo vzroka. Običajno prizadene ljudi po 60. letu starosti, glavni motorični simptomi bolezni pa so tresenje, mišična togost, upočasnjeno gibanje in izguba ravnotežja. V Sloveniji se z njo spopada okoli 7000 ljudi.

Letos mineva dvesto let od prvega znanstvenega opisa bolezni. Leta 1817 je namreč angleški zdravnik James Parkinson prvič opisal stanje, ki je kasneje postalo znano kot Parkinsonova bolezen.

V Sloveniji sedem tisoč bolnikov

Društvo Trepetlika in strokovnjaki s kliničnega oddelka za bolezni živčevja na nevrološki kliniki so sicer na nedavni novinarski konferenci opozorili na pomen hitrega prepoznavanja bolezni, še zlasti napredovalih oblik, o nepogrešljivi vlogi skrbnikov ter o zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov s Parkinsonovo boleznijo.

Kadrovska stiska in čakalne vrste

Strokovnjaki so opozorili, da se na nevrološki kliniki soočajo s kadrovsko stisko, saj je po njihovih trditvah v Sloveniji 200 nevrologov, od katerih se jih le šest ukvarja s Parkinsonovo boleznijo. Izpostavili so tudi problematiko dolgih čakalnih dob za bolnike, ki že imajo diagnozo, a so naročeni na kontrolne preglede.

V Društvu Trepetlika poudarjajo, da Parkinsonova bolezen predstavlja veliko breme tako za bolnike kot njihove svojce in skrbnike. Prav slednji imajo pri spopadanju z boleznijo nepogrešljivo vlogo. Po mnenju predsednice društva Cvetke Pavlina Likar je dobro, da si oboleli oblikujejo socialno mrežo, odkrito govorijo o bolezni in se poskušajo vključiti v družbo.

"Parkinsonova bolezen lahko vpliva na številne vidike vsakodnevnega življenja in globoko poseže v kakovost življenja. Parkinsonova bolezen spremeni življenje, čeprav ga neposredno ne ogroža," so ob svetovnem dnevu zapisali v društvu.

In čeprav zdravljenje bolezni nenehno napreduje, raziskovalci tudi po 200 letih niso uspeli odkriti, kako bi to bolezen preprečili ali pozdravili. Simptome lahko na različne načine le učinkovito nadzorujejo.

Bolezen dobro čimprej prepoznati

Kot so poudarili v društvu, je pomembno, da simptome bolezni pravočasno prepozna družinski zdravnik in bolnika napoti k specialistu nevrologu. Ker pa gre za napredujočo bolezen in se simptomi stopnjujejo, bolezen prej ali slej pride v napredovalo fazo. Te ni več mogoče obvladati s tabletami, ampak s kontinuiranimi oblikami zdravljenja.

Oblike pomoči

Takrat je nujna pravočasna napotitev v specializiran center za motnje gibanja, kjer lahko višjo kakovost življenja ohranijo na tri načine: z zdravljenjem s pomočjo posebne črpalke, ki skozi manjšo odprtino na trebuhu neprekinjeno dovaja zdravilo levodopa po cevki do tankega črevesa, z dovajanjem apomorfina v organizem in z globoko možgansko stimulacijo.

dezurni@zurnal24.si