Cigarete in tobak za zavijanje bodo v Sloveniji od 1. januarja na voljo le še v enotni embalaži, z enotno barvo obliko in velikostjo. Kako to izgleda, so nam pokazali v eni od trafik, kjer že prodajajo zavitke in škatlice tobačnih izdelkov določenih znamk, katerih označbe so po novem precej neopazne in je komaj zaznati, za katero vrsto cigaret ali tobaka gre. 

Slovenske cigaretne škatlice po novem še bolj grozljive

Rjavo - olivnatozelen odtenek, ki so si ga kot prvi in v skladu s protikadilsko zakonodajo omislili v Avstraliji, "krasijo" veliki napisi o škodljivosti kajenja in grozljive fotografije, ki še bolj pridejo do izraza, kar je tudi osnovni namen.

Opozorila še bolj učinkovita 

Zaradi enotne embalaže bodo po mnenju ministrstva za zdravje zdravstvena opozorila z grozljivimi podobami še bolj učinkovita. Omejiti želijo tudi zavajanje potrošnikov z oznakami, barvami in materiali pri izdelavi embalaže tobačnih izdelkov. "Embalaža je namreč, zaradi vse večjih omejitev oglaševanja tobačnih izdelkov, postala pomemben del marketinške strategije tobačne industrije in predstavlja komunikacijo med proizvajalcem ter potrošnikom. Za razliko od embalaže drugih izdelkov, pri katerih embalažo potrošnik odvrže, potem ko jo odpre, škatlico cigaret kadilec dolgo nosi s seboj in jo uporabi večkrat dnevno. Embalaža je vidna ob vsaki uporabi, ne le kadilcu, in je na ogled tudi tistim, ki jih želimo pred vplivom marketinga še posebej zaščititi, to je otrokom in mladim," so nam pojasnili na Ministrstvu za zdravje RS (MZ).

Barva, ki spomninja na smrt

Zavojčki in zunanja embalaža cigaret in tobaka so v barvi oziroma odtenku Pantone 448 C. Če so ga kot prvi uporabili v Avstraliji, so poznenje to barvo osvojile še Velika Britanija, Francija in Irska. Sicer naj bi ta barva po nekaterih anketah veljala za najgršo na svetu, saj mnoge spominja na smrt.

Slovenija med državami z najstrožjo zakonodajo

Če slikovna in besedna zdravstvena opozorila določa evropska zakonodaja, je ta dodaten in še strožji ukrep o enotni embalaži določen s pred dvema letoma sprejetim Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki mu je sledil še Pravilnik o embalaži tobačnih izdelkov. Slovenija se tako po novem letu uvršča med države z najstrožjo kadilsko zakonodajo na svetu.

Po grožnjah iz Bruslja Kadilcem je odklenkalo

Prav ta, sicer zadnji ukrep strožje kadilske zakonodaje, je sredi poletja dvignil veliko prahu. Skupina 38 poslancev je namreč vložila predlog po spremembi zakona, po kateri bi Pravilnik o enotni embalaži cigaret začel veljati šele čez tri leta in ne z novim letom 2020. Takrat so poslanci zapisali, da enotna embalaža ne zmanjšuje uporabe tobaka, povečuje pa uporabo ponarejenih izdelkov in tihotapstvo ter zmanjšuje trošarinske prihodke, kar naj bi po njihovem negativno vplivalo na naše gospodarstvo. 

Lobiji Neverjetno, kaj sta zlobirala nekdanja vladna PR-ovca

A podatki in raziskave, ki so jih navedli predlagatelji, so bili v nekaterih delih prepisani iz študij, ki jih je naročila tobačna industrija, sta poročali Mladina in TV Slovenija. Zadevo je preiskovala tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ker je prejela informacijo, da je med pripravo predloga prišlo do stika med predstavniki zakona in tobačno industrijo.

Zmagala je stroka

Čeprav je predlog predvideval tudi ustanovitev sklada, prek katerega bi se trošarine iz prodaje tobačnih izdelkov namenile za programe preprečevanja kajenja, je vendarle zmagala stroka. Da je uvedba enotne embalaže učinkovit ukrep, so v civilnih združenjih in zdravstvenih organizacijah podprli tudi s podatki iz držav, ki so ta ukrep že sprejele. Poleg tega so izpostavili številne posledice za zdravje in posledično tudi stroške za zdravstveno blagajno. 

Ukrep je namenjen predvsem mladim

Foto: V. L. Da takšen ukrep deluje, po navedbah ministrstva za zdravje pokažejo podatki iz Francije, ki je leta 2017 uvedla tako enotno embalažo kot velika slikovna zdravstvena opozorila. V nacionalno reprezentativni telefonski javnomnenjski raziskavi, ki so jo v državi izvedli med 12 do 17 let starimi otroci eno leto pred uvedbo ukrepa in eno leto po njem, je bilo ugotovljeno, da so mladi po uvedbi ukrepa bolj pogosto poročali, da jih je strah posledic kajenja, da je kajenje škodljivo, da njihovi prijatelji in družina manj pogosto sprejemajo kajenje. "Začetek kajenja med mladostniki je po uvedbi ukrepa značilno upadel, opazili so tudi zmanjšanje kajenja med kadilci. Zmanjšala se je tudi navezanost kadilcev na tobačno znamko" so nam pojasnili na MZ.

Avstralija kot prva

Najbolj verodostojni podatki po podatkih ministrstva sicer prihajajo iz Avstralije, kjer je ukrep v veljavi najdlje, od leta 2012. Podatki tamkajšnjega ministrstva kažejo, da se je v obdobju 34 mesecev pred in po uvedbi tega ukrepa, razširjenost kajenja med prebivalci, starejšimi od 14 let, zmanjšala za 2,2 odstotka, četrtino tega učinka pa so pripisali prav uvedbi enotne embalaže. Avstralija je namreč ob enotni embalaži uvedla tudi druge ukrepe za nadzor nad tobakom, kot so večja slikovna opozorila in zviševanje obdavčitve tobačnih izdelkov.

Avstralsko poročilo ugotavlja: 

• Kadilci, ki kadijo izdelke iz enotne embalaže so mnenja, da so njihove cigarete slabše kvalitete, ob kajenju občutijo manj zadovoljstva in pogosteje razmišljajo o opustitvi kajenja. 
• Izdelki v enotni embalaži so za uporabnika manj privlačni, manj moderni, izbira znamke ni več tako pomembna.
• Večji odstotek mladostnikov je izrazilo dvom o tem, ali so določene znamke boljšega okusa in jih je lažje kaditi.  
• V prvem letu po uvedbi ukrepa je več kadilcev opazilo zdravstvena opozorila na embalaži, kar je povečalo njihovo motivacijo za opustitev kajenja, povečalo se je število poskusov opustitve kajenja med vprašanimi. 
• Povečano število kadilcev je izrazilo prepričanje, da so vse znamke cigaret enako škodljive.  
• Zmanjšalo se je število zavojčkov, ki so jih kadilci med kajenjem pustili na očeh javnosti, določen odstotek kadilcev je zavestno skril zavojček med kajenjem.

Sicer v poročilu iz Avstralije navajajo tudi, da po uvedbi enotne embalaže ni prišlo do sprememb na nezakonitem trgu s tobačnimi izdelki, kar je sicer najpogostejši argument industrije, da se bo z uvedbo enotne embalaže povečal trg z ilegalnimi izdelki, so še zapisali na ministrstvu.

Zaradi tobaka letno v Sloveniji umre tri tisoč ljudi

"Svetovna zdravstvena organizacija uvršča ukrep enotne embalaže med izvedljive in najbolj učinkovite ukrepe glede na stroške za zmanjševanje bremena kroničnih nenalezljivih bolezni," opozarjajo na NIJZ, kjer dodajajo podatke o posledicah kajenja, ki je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj nenalezljivih kroničnih bolezni. "Tobaku v svetovnem merilu pripisujemo kar šestino teh bolezni. V Sloveniji vsako leto zaradi tobaka umre prek 3.000 prebivalcev," mnogi številna leta prezgodaj, so zapisali.

Sicer si Slovenija za zmanjšanje deleža kadilcev prizadeva že vrsto let, ukrepi pa so pripomogli predvsem k zmanjšanju deleža mladih kadilcev. Raziskave, ki jih je NIJZ izvedel pred in po uvedbi novega zakona v letu 2018, kažejo na pomembno zmanjšanje razširjenosti kajenja predvsem med mladostniki, ki so tudi ciljna skupina ukrepov. Na žalost se delež starejših kadilcev ni bistveno spremenil, še vedno kadi skoraj četrtina odraslih prebivalcev.

Foto: Profimedia Cigaretni ogorki

Kadi vse manj mladih

Raziskava o učinkovanju novega zakona na področju nadzora nad tobakom med srednješolci med leti 2017 in 2018 je pokazala, da se je med 17-letniki delež tistih, ki so kadili cigarete kadarkoli v življenju znižal s 58,7 % na 50,4 %, delež tistih, ki kadijo cigarete vsaj enkrat na teden ali pogosteje, z 21,1 % na 17,5 %, delež dnevnih kadilcev cigaret pa s 14,2 % na 11,5 %.

Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah (ATADD) je pokazala, da se med prebivalci, starimi 15–64 let, delež kadilcev tobaka med 2012 in 2018 ni pomembno spremenil in po začasnih podatkih za leto 2018 znaša 23,9 %, delež pa se je v tem obdobju znižal v starostni skupini 15–24 let s 25,2 % na 19,3 % v letu 2018. Med prebivalci, starimi 15-64 let, ki kadijo cigarete vsak dan, se je zmanjšalo število povprečno pokajenih cigaret na dan s 16,3 v 2012 na 15,1 v 2018.

vanda.levstik@zurnal24.si