Znanstveniki so tudi oblikovali seznam devetih dejavnikov tveganja, med katerimi so v ospredju pomanjkljiva izobrazba v otroških letih, prekomerna telesna teža in povišan krvni tlak.
Ostali dejavniki tveganja so izguba sluha v srednjih letih, kajenje, nezdravljena depresija, fizična nedejavnost, socialna izolacija ter sladkorna bolezen tipa 2.
Trenutno je na svetu 47 milijonov ljudi z demenco, do leta 2050 pa naj bi se njihovo število povzpelo na 131 milijon, razkriva raziskava, ki so jo predstavili na konferenci Mednarodnega Alzhemimerjevega združenja v Londonu in objavili v reviji The Lancet, na spletni strani poroča britanski BBC.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da bi se lahko v primeru, če bi v celoti upoštevali vse dejavnike tveganja, število primerov demence po svetu zmanjšalo za tretjino. Način življenja ima tako glavno vlogo pri povečanju ali zmanjšanju tveganja za demenco.
Ukrepanje v tem trenutku
"Čeprav pride do diagnoze demence v starejših letih, se spremembe v možganih običajno začnejo dogajati že leta pred tem," je ob tem dejal vodilni avtor Gill Livingston iz britanske univerze College London.
"Ukrepanje zdaj bi lahko bistveno izboljšalo življenje ljudem z demenco in njihovim sorodnikom. Če to naredimo, bo to spremenilo prihodnost družbe," je še prepričan Livingston.
Pri raziskavi je sodelovalo 24 mednarodnih strokovnjakov. Ti so proučevali koristi gradnje t. i. kognitivne rezerve, kar pomeni krepitev možganskih povezav, da lahko delujejo tudi v starejšem obdobju življenja in navkljub morebitnim poškodbam povezav.
Nedokončana srednješolska izobrazba naj bi sodila med glavne dejavnike tveganja in Livingston ob tem pojasnjuje, da posamezniki, ki nadaljujejo z vseživljenjskim učenjem, zgradijo dodatno možgansko rezervo. Drugi glavni dejavnik tveganja je izguba sluha v srednjih letih, zaradi česar ljudje ostanejo brez kognitivno bogatega okolja, in ki privede do socialne izolacije ter depresije, ki sta še dva dejavnika tveganja za demenco.
Kar je dobro za srce
Znanstveniki ob tem še izpostavljajo, da je to, kar je dobro za srce, dobro tudi za možgane, to pa so nekajenje, redna fizična dejavnost, ustrezna telesna teža ter zdravljenje visokega pritiska in diabetesa.
Znanstveniki še poudarjajo, da niso imeli na voljo dovolj podatkov glede dejavnikov tveganja v luči prehrane ali uživanja alkohola, a menijo, da bi lahko bila oba dejavnika prav tako pomembna.
Direktor raziskav pri Alzheimerjevi družbi Doug Brown ob tem opozarja, da čeprav, se temu ne bo mogoče izogniti, bo demenca glavni vzrok smrti v 21. stoletju. "Vsi se moramo zavedati tveganja in začeti s pozitivnimi spremembami življenjskega stila".
Vodja znanstvenikov na britanskem Alzheimerjevem raziskovalnem centru David Reynolds je poudaril, da je "vzporedno s preventivo pomembno vlagati tudi v raziskave za pomoč ljudem, ki se znajdejo v tem pogubnem položaju."