Britanec, ki biva v Sloveniji, je bil presenečen nad dejstvom, da v Sloveniji ne more darovati krvi, ker prihaja iz Velike Britanije. "Bivanje (rojstvo), operacija, transfuzija krvi v Veliki Britaniji ali na Irskem v obdobju od 1980 - 1996 (skupno 12 mesecev) je vzrok za trajni odklon zaradi variantne Creutfeldt-Jakobove bolezni. Odklon je bil uveden kot ukrep pred morebitnim prenosom okužbe s krvjo in drugimi pripravki iz krvi," pojasnjujejo na Zavodu za transfuzijsko medicino (ZTM). Ukrep velja tudi za slovenske državljane, ki so znotraj omenjenega obdobja leto dni ali več bivali v Veliki Britaniji. 

To pa ne pomeni, da tujci pri nas ne morejo darovati krvi. "Tujci, ki so rezidenti Republike Slovenije že vsaj 6 mesecev in zagotovijo podatke o npr. zaposlitvi, šolanju, prebivališču za vsaj še 6 mesecev po odvzemu, lahko darujejo kri," dodajajo na ZTM. 

Creutzfeldt–Jakobova bolezen je oblika motnje v delovanju osrednjega živčevja zaradi naglega in napredujočega propadanja možganskih celic. Kaže se s psihičnimi znaki (spremembe v osebnosti in obnašanju, čustvena labilnost), motnjami spomina, zaznavanja in gibanja (motena koordinacija, nehoteni gibi, krči). Bolezen se v nekaj mesecih ali letih konča s smrtjo. Do sedaj še niso odkrili uspešnega načina zdravljenja.

Foto: Shutterstock krvodajalstvo, kri Krvi ne smejo darovati tudi:

- osebe okužene z virusom HIV in njihovi spolni partnerji, 
- osebe, ki so si kadarkoli vbrizgavale droge,
- moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi,
- osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo
- osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C)
- osebe, ki so imele presajeno možgansko ovojnico, očesno roženico oz. so bile zdravljene z rasnimi hormoni človeškega izvora.

Poleg naštetega so razlogi za trajni odklon tudi nekatere bolezni, kot so npr. motnje strjevanja krvi, rakava obolenja, epilepsija oziroma po presoji zdravnika pri pregledu krvodajalcev. 

Previdno, če ste bili cepljeni

Do zamika pri darovanju krvi lahko pride tudi, če ste bili pred kratkim cepljeni. Kolikšen je časovni zamik, je odvisno od tega, proti kateri bolezni ste se cepili. "Pri nekaterih cepljenjih lahko kri darujete že naslednji dan, kot npr. če ste bili cepljeni proti tifusu, gripi, davici, klopnemu meningoencefalitisu, humanemu papiloma virusu in če ste prenesli cepivo brez stranskih učinkov (t. j. bolečin na mestu vboda, povišane telesne temperature, utrujenosti …)," pravijo na ZTM. 

Dlje je treba čakati, če ste bili cepljeni proti hepatitisu B oziroma kombinaciji cepiv proti hepatitisu A in B. Počakati je treba en teden. Štiri tedne pa je treba počakati z darovanjem krvi, če ste bili cepljeni proti mumpsu, ošpicami, rdečkam, rumeni mrzlici, paratifusu, tifusu, koleri, tuberkulozi.

Darovanje krvi je treba odložiti tudi v nekaterih drugih primerih:
- če imate nov piercing (prebadanje kože), tatoo - za 6 mesecev,
- če ste dobili transfuzijo krvi - za 1 leto,
- če ste prestali operacijo - 1 do 6 mesecev (odvisno od vrste operacije),
- če ste imeli endoskopske preiskave (gastroskopija, kolonoskopija, rektoskopija ...) - za 6 mesecev, 
- če ste bili v stiku s tujo krvjo ali se zbodli z medicinsko iglo - za 6 mesecev,
- če jemljete nekatera zdravila - po posvetu z zdravnikom, 
- če ste potovali po tropskih krajih - do 1 leta,
- če ste bili cepljeni - posvet z zdravnikom,
- če ste bili ali ste noseči oz. ste rodili in dojite - za 1 leto.   Foto: Saša Despot Krvodajalstvo v Sloveniji

Na seznamu tudi Francija in Italija

Na zavodu dnevno spremljajo informacije o pokrajinah v posameznih državah, kjer se pojavljajo okužbe, ki lahko vplivajo na možnost darovanja krvi posameznikov, ki tja potujejo. Tako sproti prilagajajo smernice za odklon krvodajalcev. "Poleg spremljanja pojavljanja West Nile virusa in Chikungunya virusa, spremljamo tudi pojavnost Zika, Denge in malarije ... v Evropi in po svetu. Evropske države so po navadi tiste, na katere ne pomislimo, da bi bile lahko vzrok za odklon krvodajalca. Mednje trenutno sodijo določene pokrajine ali regije npr. Italije, Francije, Grčije, Srbije," izpostavljajo na zavodu. 

Krvodajalci so po njihovih besedah zelo dobro obveščeni o tem, kdaj lahko darujejo in kdaj ne. Zavod jih spodbuja, da se pred prihodom pozanimajo o tem, ali izpolnjujejo pogoje za darovanje krvi tudi tako, da jim pišejo ali jih pokličejo. Mnogi si uspešno pomagajo tudi s spletno aplikacijo "Ali lahko darujem?", ki je objavljena na spletni strani zavoda. 

dezurni@zurnal24.si