V Ljubljani je na pobudo Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni potekal posvet ob skorajšnjem referendumu o legalizaciji indijske konoplje, na katerem so želeli to aktualno vprašanje osvetliti z doslej manj izpostavljenih zornih kotov. Skozi debato so strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo z mladimi, z onkološkimi bolniki in drugimi uživalci marihuane ter kanabioidov, izpostaviti izredno tveganje, ki bi ga Slovenija sprejela z legalizacijo konoplje za osebno rabo na zdravje ljudi, razvoj mladih in na prometno varnost. 

Član upravnega odbora združenja Matej Košir je izpostavil, da bomo volivci na "vsiljenem" referendumu ločeno odgovarjali na dve vprašanji. Prvo, ki govori o možnosti gojenja in predelave konoplje v medicinske namene, se zdi Koširju zaradi majhnosti trga popolnoma odveč, saj je Slovenija to področje že zakonsko uredila, ministrstvo za zdravje pa je že tudi pripravilo določene popravke, ki morajo zdaj čakati v predalih.

Drugo vprašanje glede legalizacije konoplje za osebno rabo pa ga precej bolj skrbi, saj glede na izkušnje od drugod lahko povzroči težke posledice za družbo, predvsem poslabšanje duševnega zdravja. Prav tako ne drži argument predlagateljev, da bi država na ta način odpravila črni trg, ta se je v državah z legalizacijo še okrepil. Košir je ovrgel tudi prepričanje, da bi z legalizacijo država pobrala več davkov, saj primer iz ameriškega Kolorada dokazuje, da ima za vsak z davki pobran dolar od kanabisa država 4,5 dolarja stroškov za zdravstveno, pravosodno in policijsko blagajno.

Med povabljenimi udeleženci je bil Stig Erik Sørheim, predsednik EURAD (Europe Against Drugs) in vodja mednarodnega oddelka Actis (norveška mreža s področja politike do alkohola in drog). Sørheim je opozoril da gre za področje z zelo širokimi in daljnosežnimi posledicami, podatki iz držav, kjer so marihuano že legalizirali, pa so z vsako novo študijo zgovornejši. Med drugim ena najnovejših študij iz ZDA dokazuje, da tam že 40 odstotkov uporabnikov kanabisa tega uporablja vsak dan, torej podobno kot tobak. Hkrati pa postajajo produkti vse močnejši, če je bilo še nedavno v "travi" za pet odstotkov opojne substance THC, je danes ta delež lahko že 30 odstotkov. In uporabniki težijo k vse močnejšim produktom, kažejo izkušnje, posledice za zdravje pa so vse bolj očitne.

Foto: Profimedia konoplja marihuana joint zvitek

Na drugi strani se je v ameriških zveznih državah, kjer so legalizirali marihuano, občutno povečalo število psihoz in zastrupitev, navaja Sørheim. Podobno podatki kažejo za evropske države, ki so že stopile na pot liberalizacije, vsem je skupno, da zakoni zelo slabo ščitijo predvsem mlajšo populacijo, ki je najbolj nagnjena k uporabi, a zaradi razvoja možganov tudi najbolj ranljiva.   

"Ne vem, zakaj bi bilo v Sloveniji drugače," se sprašuje Sørheim.

David Razboršek iz Zavoda Vozim in Robert Štaba iz Zavoda Varna pot sta opozorila na pretečo nevarnost, ki jo bo imela splošna dostopnost do marihuane na prometno varnost. Ankete pravijo, da skoraj polovica tistih, ki kadijo kanabis, v roku dveh ur že sede za volan, čeprav učinki "zadetosti" - omotičnost, slaba koncentracija, nezaznavanje premikajočih predmetov in drugo, izzvenijo šele čez več ur. "Kot da se nismo od alkohola popolnoma nič naučili, je opozoril Razboršek in opozoril na podatek, da vsaka smrtna žrtev na slovenski cesti državo stane že 3,5 milijona evrov. Štaba ga je dopolnil s podatkom, da v primeru smrtnih žrtev ali težko poškodovanih govorimo še od desetih drugih osebah, ki jih dejanje voznika pod vplivom prizadene. Štaba ob tem meni, da bo pri slovenski "mokri družbi" legalizacija samo še prilila olja na ogenj glede prometne varnosti in zahteva premislek o do kje segajo pravice posameznika, da škoduje družbi.   

Zdravnik Andrej Kastelic iz Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na ljubljanski Psihiatrični kliniki Ljubljana je izpostavil, da kanabis pri veliko ljudeh poslabša njihovo duševno sliko ali pa je sprožilec stanj, kot so psihoza, depresija. "S povečano dostopnostjo kanabisa se bo povečala uporaba in naraslo število uživalcev. Lahko pričakujemo naval duševnih motenj in ob zdajšnji ureditvi ter pomanjkanja kadra ne vemo, kako bomo to zdravstveno pokrili," opozarja Kastelic. Dolgoletni strokovnjak s tega področja dodaja, da številni, tudi starši, dojemajo kanabis kot "saj je samo marihuana". Vendar pa je precej več, posledice uporabe so lahko hude, še posebej pri mladostnikih.

"Čudim se slovenski politiki, da ne vidi ruševin, ki jih za seboj pušča alkohol, zdaj pa odpira vrata še novi nevarnosti. Ali res želijo, da bomo vsi zadeti?"

Andrej Kastelic, specialist psihiater

Predvsem z mladimi se aktivno ukvarja Drago Sukič, strokovni vodja programa Terapevtska skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju na Zavodu Pelikan - Karitas. Opozarja, da je kajenje marihuane pri 13 in 14-letnikih nekaj običajnega. Med drugim je kanabis velikokrat sprožitelj motivacijskega sindroma, ko mladostnik nima nobene želje več po doživljanju in spoznavanju novega. Namesto da bi se pripravil na samostojnost, izpade iz šolskega sistema, ostane brez delovnih navad, odrinjen na rob družbe, pogosto tudi z visokimi dolgovi. Sukič opozarja tudi na stisko staršev, ki ne znajo pomagati svojemu otroku, marsikdaj celo podaljšujejo agonijo, na primer da za njim poplačujejo dolgove.

"Ni nikakršne logike, da imamo marihuano za nekakšno zdravilo proti slabemu počutju. Dejstvo je, da bolj kot bo dostopna, večja bo poraba. Vendar pa obstaja velik odstotek ljudi, na katere uporaba marihuane deluje zelo kvarno," je izpostavil Sukič.

"Ali bomo družba, kjer bomo podpirali življenje in smisel bivanja, ali pa bomo podpirali omamljanje? To so vprašanja, ki si jih moramo odgovoriti."

Drago Sukič, socialni terapevt

Mladi bodo prej ali slej prišli v stik z marihuano, 50 odstotrkov slovenskih 17-letnikov jo je že poskusilo, petina od teh v zadnjem mesecu dni, je rezultate raziskave med mladimi predstavil Oskar Dragan iz Društva Projekt Človek. Predvsem mladi ne razumejo pomislekov starejših o škodljivih vplivih marihuane na zdravje, je povedal.  

Predsednica Društva UP Anita Grbić pa je opozorila na problem spletnih virov, s katerih zagovorniki legalizacije črpajo svoje "argumente". "Takšne spletne strani lahko ustvari vsak, a v ozadju ni nobene strokovno podprte vsebine," je opozorila in se vprašala, zakaj ne zaupamo znanju Nacionalnega inštituta za zdravje in drugih strokovnjakov. 

"Kanabis ne pozdravi raka!"

Da je lahko kanabis čudežno zdravilo, še posebej za bolnike z rakom, je argumentirano zavrnila zdravnica z oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onološkem institutu Maja Ebert. Opozarja, da so slovenski zdravniki v nasprotju z očitki iz dela družbe zelo na tekočem z vsemi študijami in raziskavami o učinkih kanabisa, a še nobena ni potrdila, da bi lahko s kanabisom pozdravili raka.

Prav tako v dolgoletni praksi pri nobenem pacientu ni opazila napredka, če je posegal po tovrstnih pripravkih s črnega trga, čeprav razume, da še posebej neozdravljivo bolni iščejo kakršnokoli rešilno bilko, ki bi jim pomagala, včasih tudi na pritisk svojcev in prijateljev. Je pa dokazano, da lahko nasprotno kanabis negativno vpliva na kardiovaskularni sistem, dodaja Ebertova, ki še pravi, da je v redkih in resnično utemeljenih razlogih kanabis že danes v slovenskem zdravstvenem sistemu dostopen prek zelenega recepta, če zdravnik oceni, da bi na ta način lahko pomagal pacientu pri lajšanju določenih težav. "Takih pacientov je v resnici zelo malo."

andrej.leban@styria-media.si