Benigna hiperplazija prostate (BHP) ali nenevarno povečanje prostate je značilna za moške v zrelih letih. Prostata se poveča polovici moških, ki so starejši od 50 let in vsak tretji ima zaradi povečane prostate zmerne ali hude težave z odvajanjem vode, kar je neprijetno in pa tudi zelo boleče. Huda oblika bolezni je akutna zapora seča, v tem primeru pogosto tudi zdravila ne pomagajo več, zato je potrebna operacija.

910 dni čakanja na operacijo

Mnogi potrebujejo kateter, s katerim dolge mesece čakajo na operacijo, na dokaj enostaven in hiter poseg, ki bi jih rešil težav. Pa kaj ko je nanj treba čakati nepopisno dolgo. V UKC Ljubljana kar 910 deset dni in to velja tudi za za bolnike, ki ne morejo odvajati urina po naravni poti, zato brez katetra ne gre.

Foto: Anže Petkovšek Movember

Kot je razvidno iz podatkov, se čakalna vrste za bolnike z BHB podaljšujejo: "Za rakave bolnike se število čakajočih skrajšuje in bolniki z rakom so prioriteta. Operirati smo jih začeli v večjem obsegu tudi zaradi programa enkratnega skrajševanja čakalnih vrst. Pa vendarle, čakalne dobe so še vedno nedopustno dolge, predvsem za benigne bolezni. Bi se pa lahko nekoliko skrajšale, če ne bi bilo podvojenih vpisov na nacionalni ravni,"  je pojasnil predstojnik kliničnega oddelka za urologijo na ljubljanskem kliničnem centru Dr. Tomaž Smrkolj, ki se strinja, da je tako dolga čakalna nedopustna.

Čeprav zanesljivih in popolnih podatkov o vrstah ni, je očitno, da se povečuje število bolnikov, ki čakajo preko vseh strokovno še sprejemljivih rokov, je opozoril Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije. 

Foto: Profimedia Kateter za sicer zdravega moškega pomeni katastrofo

"V petek me je klical gospod in mi povedal, da je dobil pred dvema mesecema kateter. Ni vedel, kaj naj naredi. Nič mu niso povedali, ne kdaj na operacijo, ne kam naj gre. Zaupal mi je, da s tem ne more več živeti. Kateter je za ljudi, ki so vajeni aktivnega življenja, katastrofa," je pojasnil Hočevar, ki se še kako spominja lastne izkušnje z boleznijo prostate.

Primanjkuje kadrov, prostorov...

"Najhujše je čakanje za tiste z vstavljenim urinskim katetrom, saj je to za njih prava katastrofa. Seveda dajemo prednost bolnikom z malignimi obolenji in zapostavljamo ostale. Za naš center lahko rečem, da poskušamo za pacienta, ki ima kateter, v dveh do treh mesecih razpisati operacijo. Sicer je zelo težko, ker smo resnično omejeni s programi, prostori, razpoložljivostjo anastezije, na koncu pa nam primanjkuje še kadrov," je pojasnil dr. Dejan Bratuš, predstojnik oddelka za urologijo na UKC Maribor.

Kateter dovolj že po mesecu dni Foto: Anže Petkovšek Movember

Tudi tri mesece čakanja je za takšnega pacienta preveč. Pacient ni življensko ogrožen, vendar ga operacija reši katetra, ki je izredno neprijetna reč za sicer zdravega moškega. Vrečke je treba menjavati, zato mora vsak teden k zdravniku. Nasploh zdravniki ne priporočajo, da bi imeli bolniki z benigno hiperplazijo prostate (BHP) kateter več kot mesec dni: "Pacient s katetrom gre velikokrat k zdravniku zaradi vnetij, dobiti mora antibiotike, pojavijo se tudi druge težave. Obstaja veliko takih, ki so eno leto s katetrom, kar je nedopustno. To bi se moralo statificirati v isto stopnjo, kot druge nujne operacije," dodaja Hočevar, sicer nekdanji direktor UKC Ljubljana. Pred tremi leti je ustanovil društvo, da bi lahko izvajali pritisk na institucije, ki morajo urediti dostop bolnikov do operacij.

Kje je ekonomska računica?

"Takšna operacija stane v povprečju 1200 evrov, traja 40 minut, stroški, ki jih povzroči enoletno nošenje katetra, pa po naši oceni znašajo 10.000 evrov. Nisi v službi, produktivnosti ni, stanejo zdravila, tukaj je manjava katetra in vrečk. Kje je tukaj ekonomska logika, da o etični spoh ne govorimo? Pričakujemo, da se to standadizira, ne samo z vidika nevarnosti za življenje, ampak z vidika kvalitete življenja in dodatnih stroškov ravno na urološkem področju. Že neka ekonomska logika bi morala voditi k resnejšemu ukvarjanju s čaklalnimi vrstami. Oblast sprejema pravilnike, ki ne dajejo rezutatov, kapacitete in razmere pa ostajajo enake," je dodal Hočevar.

Zaradi staranja prebivalstva se število uroloških bolnikov samo še povečuje. Predsednik združenja urologov Bratuš je ob tem pojasnil, da je v Sloveniji urologov še vedno "absolutno premalo", se pa stanje vendarle nekoliko izboljšuje. Ob tem je Hočevar postregel s podatkom, da bi v državi rabili najmanj okoli 100 urologov, a jih je je le nekaj več kot 50. Dodatna težava je zastarala in iztrošena medicinska oprema.

Tudi v letošnjem novembru bo potekala preventivna akcija z imenom Movember, ki je namenjena ozaveščanju o raku na prostati. Zaradi raka na prostati zboli na leto 1300 Slovencev, 350 jih zaradi tega umre. 

vanda.levstik@zurnal24.si