Invazivne tujerodne vrste so živali, rastline, glive ali mikroorganizmi, so škodljive, saj se v novem okolju ustalijo, ob odsotnosti naravnih sovražnikov  pa pogosto oblikujejo velike populacije in se začno hitro širiti. Takšne vrste lahko povzročajo gospodarsko škodo ali imajo škodljive vplive na zdravje ljudi.

Čeprav preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst že nekaj let ureja evropska zakonodaja in se za to področje namenja vedno več denarja, se pri ukrepih na tem področju nismo najbolje odrezali, ugotavlja računsko sodišče v svojem najnovejšem poročilu. "V Republiki Sloveniji še niso bile določene pristojnosti in odgovornosti posameznih deležnikov na tem področju. To je po mnenju računskega sodišča tudi glavni razlog, da se varstvo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami ni izvajalo v takšnem obsegu oziroma tako učinkovito, kot bi se lahko," so zapisali. Foto: Računsko sodišče

Revizijsko poročilo je pod drobnogled vzelo ukrepe okoli tujerodnih vrst, ki so se v Sloveniji naselile v zadnjih letih; nutrija, pižmovka, severnoameriški rakun, rakunasti pes, riba psevdorazbora, raki (signalni, močvirski škarjar, trnavec), želva popisana sklednica, volovska žaba, žlezava nedotika, sirska svilnica, kudzu, orjaški dežen, zahodna račja zel in nilska gos.

32-letni moški Grozljive poškodbe zaradi orjaškega dežena

Prepočasni in neučinkoviti

Gre za rastline ali živali, ki ogrožajo biotsko raznovrstnost in ob tem povzročajo še druge vrste škodljivih vplivov, na primer na področju zdravja, infrastrukture, gozdarstva in kmetijstva. Za varstvo pred njimi sta pri nas odgovorna Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MKGP). 

"Med izvajanjem revizije še ni bil vzpostavljen učinkovit sistem zgodnjega odkrivanja invazivnih tujerodnih vrst. Informacije o prisotnosti v okolju se niso zbirale za vse invazivne tujerodne vrste z evropskega seznama. Prav tako niso bile določene pristojnosti in odgovornosti za izvajanje uradnega nadzora nad njihovim namernim vnosom v Evropsko unijo."

Računsko sodišč ugotavlja, da se je z ukrepi začelo prepozno in ne v zgodnji fazi naselitve. "Za 13 vrst, ki so bile v času revizije že močno ali omejeno razširjene ali pa so bile zgolj občasno prisotne, so se ukrepi za obvladovanje izvajali nesistematično," so zapisali in za primer navedli novi vrsti, ki smo jih Sloveniji zaznali prav v času revizije, to sta rak močvirski škarjar in rastlina kudzu. "Na podlagi izvedenih aktivnosti je računsko sodišče v obeh primerih ocenilo, da bi se lahko ukrepi hitre odstranitve izvajali bolj učinkovito, za kar pa bo potrebna jasna določitev pristojnosti in odgovornosti," so še pojasnili.

Kaj pa ozaveščanje?

Invazivne tujerodne vrste vnaša in širi človek s svojim ravnanjem, zato je ozaveščanje javnosti eno izmed pomembnejših aktivnosti na tem področju. Aktivnosti za ozaveščanje sta izvajala oba revidiranca ( obe ministrstvi) z objavo gradiv na svetovnem spletu kot tudi s sofinanciranjem projektov, v okviru katerih se je izvajalo tudi ozaveščanje, so še opozorili.