Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo, ki bo trajala do 2. januarja, dalo Resolucijo nacionalnega programa duševnega zdravja 2018 - 2028. "Resolucija je akcijsko usmerjena in predvsem povzema ugotovitve misije Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2015," je povedala Jožica Maučec Zakotnik, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. "Breme duševnih bolezni je veliko, tako za ljudi same in njihove svojce, kot tudi za gospodarstvo, socialni in zdravstveni sektor."

Poudarila je velik problem na področju stigmatizacije duševnega zdravja in diskriminacije ljudi, ki so že zboleli za duševnimi bolezmi. "Premalo izkoriščamo promocijo krepitve duševnega zdravja in preventive," je dejala Mavčec Zakotnikova. "Ključen pa je izziv optimalne organizacije zdravstvenih služb, ki bodo bolje odgovarjale na potrebe ljudi."

Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek Mojca Zvezdana Dernovšek: Poraba psihiatričnih zdravil bi morala biti še večja

"Podatki kažejo, da je v Sloveniji polovica prebivalstva vsakodnevno soočena s stresom, približno četrtina stres tudi težje obvladuje," je povedala psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. "Ljudje najpogosteje poiščejo pomoč zaradi stresnih motenj, anksioznih motenj in depresije, nadalje, iščejo pomoč zaradi shizofrenije in zaradi začetne demence."

Ljudje velikokrat poiščejo pomoč v psihiatrični bolnišnici, ker druge pomoči ni na voljo. Ko so enkrat odpuščeni, nimajo prave podpore v domačem okolju, čakalne dobe za ambulantne preglede so nedopustne, sploh za tiste, ki prihajajo iz bolnišnice, zato se soočamo s številnimi rehospitalizacijami. Tri četrtine ljudi je dejansko ponovno hospitaliziranih. Vse te hospitalizacije bi lahko preprečili, če bi bilo zanje ustrezno poskrbljeno na primarni ravni.

Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja

Narobe obrnjena piramida

Narobe obrnjena piramida V Sloveniji imamo v šestih psihiatričnih bolnišnic preko osem tisoč sprejemov letno. "Približno tri četrtine teh je ponovnih, ki bi jih lahko preprečili, imamo tudi eno najdaljših ležalnih dob (40-46 dni v povprečju)," je poudarila Dernovškova. "Hkrati spadamo med države z veliko porabo alkohola, zloraba in odvisnost od alkohola predstavljata tako duševne motnje kot tveganje zanje."

Med potrebami populacije in dejansko dostopnimi službami obstaja velika vrzel. "Po Svetovni zdravstveni organizaciji naj bi bila skrb za duševno zdravje v obliki piramide, tako da je v spodnjem, najširšem delu piramide skrb posameznika za svoje duševno zdravje in neformalne oblike pomoči ter podpore za duševno zdravje," je razložila Dernovškova. "V sredini imamo podporne službe za duševno zdravje na primarni ravni, sledi skupnostna obravnava in psihiatrične službe v bolnišnicah ter čisto na vrhu specializirane psihiatrične bolnišnice."

Pri nas je piramida po besedah Dernovškove obrnjena na glavo, hud problem pa imamo tudi s tem, da duševno zdravje enačimo s psihiatrijo. "Psihiatrija je medicinska stroka, ki se ukvarja z duševnimi boleznimi oz. motnjami, medtem ko je skrb za duševno zdravje nekaj širšega in se tiče celotne družbe," je poudarila in opozorila na ugotovitve odposlanca Matta Muijena, ki je leta 2015 pripravil priporočila, kako izboljšati duševno zdravje prebivalcev. 

Duševne motnje ima deset do petnajst odstotkov otrok in do dvajset odstotkov mladostnikov, vedenjske težave predstavljajo vse večji izziv za učitelje in šole. V sedemdesetih letih so bili vzpostavljeni mentalno higienski centri v zdravstvenih domovih, žal se v vseh teh letih ni naredil korak naprej. 

Marija Andrerluh, otroška psihiatrinja

Zakaj skupnostna obravnava?

Osnovno priporočilo je, prenesti težišče služb na področju skrbi za duševno zdravje na primarno raven in izboljšanje dostopnosti, poleg tega pa potrebno zmanjšanje rehospitalizacij ob sočasnem skupnostnem spremljanju oseb z duševnimi motnjami, načrtovanje izobraževanja in zaposlovanje strokovnjakov skladno z nacionalnimi potrebami, povečanje števila kliničnih psihologov ter omogočanje strokovnjakom iz priznanih psihoterapevtskih šol psihoterapevtsko delo znotraj javnega zdravstva. 

Pereče številke Eden od petih sodelavcev ima duševne težave

Da bi pojasnila, zakaj je skupnostna obravnava tako pomembna, je psihiatrinja Vesna Švab predstavila zgodbo fanta, za katerega se je na primarni ravni zavzel splošni zdravnik. "Takih primerov sem v svoji praksi srečala veliko," je poudarila Švabova in pojasnila, da je zdravnik skušal voditi in spremljati fanta, ki ni želel znova v bolnišnico, kjer je bil že večkrat.

Dobival je zdravila, zaradi bolezni ni mogel študirati, zelo se je trudil, da bi se vrnil v svoje življenje in družbo, a tega ni zmogel in je v procesu prebolevanja svoje bolezni obupal. "Veliko ljudi okoli njega je čutilo, da se nekaj dogaja, a ni bilo službe, ki bi pravočasno potrkala na njegova vrata, preden je prišlo do najslabšega možnega konca," je dejala Švabova. "Skupnostne službe so tukaj zato, da odgovarjajo ljudem na njihove stiske in potrebe pravočasno in kakovostno."

Foto: Žurnal24 Novinarska konferenca Vzpostavitev centrov za duševno zdravje

Resolucija predvideva vzpostavitev centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centrov za duševno zdravje odraslih na primarni ravni. "V CDZOM bodo interdisicplinarni timi, ki bodo obravnavali dve vrsti problematike," je pojasnila Zakotnikova. "Eno so razvojne motnje, ki zadevajo predvsem predšolsko populacijo, drugi del pa deluje tako na področju krepitve duševnega zdravja in preventive kakor tudi podpira otroke in mladostnike s težavami v duševnem zdravju do 19 leta starosti in njihove družine."

V osmih letih naj bi vzpostavili tri popolnoma nove CDZOM, sedemnajst pa tako, da bi se jih dopolnilo. "Kar se tiče odraslih, predvidevamo 22,5 timov v 20 centrih, pri čemer bo pet novih, 17,5 pa jih bo doponjenih," je pojasnila Dernovškova. "Polovico kadra imamo, potrebno ga bo povezati med seboj in dopolniti, kar primanjkuje."

Študije kažejo, da ljudje z duševnimi motnjami umirajo od 15 do 20 let prej kot drugi ljudje, kar je rezultat, ki ne kaže samo na to, da so to ljudje z slabšimi ali posebnimi življenjskimi slogi, ampak predvsem, da je njihova obravnava ali oskrba nezadostna in neustezna. Premik skrbi za duševno zdravje na osnovno raven pomeni tudi boljši odgovor na telesne bolezni in stanja, zaradi katerih umirajo prej. 

Vesna Švab, psihiatrinja

V okviru CDZO bo ambulantni del in skupnostna obravnava z mobilnimi timi, popolnoma nova služba bodo trije spominski centri, namenjeni zdravljenju starostnikov s težavami zaradi demence. V vzpostavljanju je tudi že varovani prihiatrični oddelek za otroke in mladostnike, ki bo imel deset postelj. 

Postopno uvajanje

"Implementacija resolucije se lahko začne z letom 2019, ker so proračuni za leto 2018 že zaključeni," je pojasnila Maučec Zakotnik. "Prvi taki centri bodo vzpostavljeni leta 2020, in sicer trije za otroke in mladostnike ter dva za odrasle. Za otroke in mladostnike se vzpostavijo vsi centri do leta 2026, za odrasle pa do leta 2027."

Kako preprečiti? Še vedno jih umre več kot tristo na leto

Centri se bodo uvajali postopoma, najprej v regijah z največjimi potrebami, nato, skozi dvoletna obdobja po celotni Sloveniji. "Pričakujemo upad števila ponovnih hospitalizacij, povečanje števila ambulantnih pregledov in skupnostnih obravnav ter prihranke na področju zmanjšanja bolniških odsotnosti, ker bo pomoč hitrejša," je povedala Dernovškova. "Prav tako se bodo zmanjšali stroški za psihotropna zdravila, socialne transferje, pravosodja in institucionalne obravnave v lokalni skupnosti."

Krepitev duševnega zdravja pomeni kakovostno življenje ljudi, krepitev njihove telesne in duševne čvrstosti.

Nuša Konec - Juričič, specialistka javnega zdravja

Ko en dolar prinese tudi osemdesetkrat več

Da se vlaganje v duševno zdravje, ki ponavadi pobere od tri do štiri odstotke BDP, potrjujejo tudi študije. "V povprečju se, tako pravijo ameriške študije, za posamezne programe ocenjuje, da en vložen dolar v duševno zdravje prinese 12,5 dolrjev koristi," navaja Dernovškova. "So pa velike razlike, za velik program, kot je ta, bi lahko pričakovali 10, tudi 12 dolarjev."

Poudarja, da se najbolj obrestuje vlaganje v otroke, kjer so nekateri programi celo tako stroškovno učinkoviti, da vam en vložen dolar prinese skoraj 80 dolarjev prihranka. "Vložen dolar v duševno zdravje na delovnem mestu vam prinese deset, zdravljenje anksioznih in depresivnih motenj štiri do pet dolarjev," še navaja Dernovškova. "To, kar se vlaga v kadre niso stroški, ampak so vlaganja. Če sistem dobro deluje, je prihranek lahko zelo velik." 

dezurni@zurnal24.si