Pred svetovnim dnevom družinskih zdravnikov, so družinski zdravniki iz Zdravstvenega doma Ljubljana spregovorili o pomenu in tudi o lepotah tega poklica. "To je najlepša in najbolj izpolnjujoča oblika zdravništva," je dejala upokojena družinska zdravnica Mateja Bulc. 

"Rešimo 80 odstotkov zdravstvenih problemov slovenske populacije, torej smo zares veliki frajerji. Ne vem, zakaj se več študentov po opravljenem študiju ne vpisuje na specializacijo iz družinske medicine, je pa res, da se sedaj število vpisanih viša," je dodala. 

Foto: Zdravniška zbornica Slovenije

"Čez steklena vrata so nas opazovali, če gre slučajno kdo na WC"

Pred dnevi je prejela visoko državno priznanje, medaljo za zasluge za življenjsko delo na področju razvoja in uveljavljanja družinske medicine v Sloveniji in po Evropi. "Sem prva v Sloveniji, ki sem imela ob sebi referenčno sestro." In to že v osemdesetih letih prejšnega stoletja pove zdravnica, ki je tudi prva v Sloveniji, ki je uvedla sistem naročanja. "Ker enostavno nismo mogli več gledati, da je čakalnica ves čas polna. Ko smo prišli popoldne v službo, smo ugotovili, da tam ljudje čakajo že od jutra. Gledali smo jih, kako kvačkajo in pletejo, ter se pogovarjajo o tem, kako smo koga "zafurali", ali mogoče koga celo pozdravili. . .  in čez steklena vrata so nas opazovali, če gre slučajno kdo na WC," pove v šali. Kako se naroča paciente, se je naučila pri zagrebških kolegih. "Čez 14 dni sem svoje paciente začela naročati in nihče med njimi se ni pritoževal," se spomni. 

Foto: V. L. Leon Kranjec, Nika Šantavec Če je bilo še pred dvajsetimi leti veljalo prepričanje, da pišejo le napotnice, kolegi zdravniki drugih specializacij danes drugače gledajo na njih, pove specialist družinske medicine Leon Kranjec. "Od 70 do 80 odstotkov obravnav se začne in tudi zaključi pri nas in pri tem smo zelo uspešni," pojasni. 

Vsako leto bi potrebovali več časa za paciente

"Kot družinski zdravnik spremljaš človeka veliko let in z njim vzpostaviš dober odnos in v bistvu lahko zanj zelo veliko narediš," še pove zdravnik. Sicer družinska medicina po njegovem vsako leto ponuja več diagnostike in možnosti zdravljenja. "Posledica tega je, da vsako leto potrebujemo več časa za pacienta. Če smo so pred dvajsetimi leti imeli pet do šest minut na pacienta, je danes v desetih do 15 minutah težko karkoli storiti. Večina naših obravnav traja vsaj pol ure ali več."

Kot je poudaril, se izziv v družinski medicini v Sloveniji pojavlja predvsem pri kadrovskem pomanjkanju družinskih zdravnikov. "Dodaten izziv, ki se postavlja pri nas je staranje naše populacije. Standard našega življenja in medicinske oskrbe je pripomogel k temu, da ljudje živimo dlje in kakovostneje, s tem pa tudi pričakujemo nek ustrezen visok nivo obravnave v visoki starosti," meni Kranjec.

Večino težav rešijo na primarnem nivoju

Glavni razlog, da se mladi zdravniki v večji meri ne odločajo za specializacijo iz družinske medicine, vidi v prekratkem času, ki ga imajo zdravniki na voljo za obravnavo bolnika. Kot poudarja, želi vsak zdravnik svoje delo opravljati dobro in bolniku nuditi kakovostno obravnavo.

Foto: V. L. Specializantka v ZD Ljubljana Nika Šantavec se je za specializacijo medicine odločila zaradi širine, ki jo daje ta veja medicine. "Na primarnem nivoju namreč lahko rešimo večino težav in vsakodnevno se srečujemo z različnimi problemi, obravnavamo tako akutne paciente, tiste s kroničnimi težavami, izvajamo preventivo, kar pomeni, da veliko naredimo na zdravju splošne populacije," pojasni specializantka v ZD Ljubljana, ki še meni, da je v zadnjih letih družinska medicina v javnosti izgubila nekaj ugleda. Težavo vidi tudi v tem, da se študenti v prvih letnikih študija ne zavedajo, kako lep je ta poklic.