"Že dvajset let nobenemu direktorju tega zavoda ni uspelo zaposliti logopeda­surdopedagoga kot učitelja na programu govorno­jezikovnih motenj v osnovni šoli," pojasnjuje direktor Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani Boris Černilec. "Imamo druge rešitve, ki so legitimne in dopuščajo zaposlitev drugega kadra, ki je opravil specialno pedagoško dokvalifikacijo, a bi si želeli, da bi bila približno polovica logopedov­surdopedagogov."

PREBERITE INTERVJUJA: 

• Sabina Seme: Tudi vzgoja vpliva, da je govornih težav več

• Nataša Zupan: Za logopeda nikoli ni prepozno

V drugih enotah, ki delujejo pod okriljem ZGNL, to so vrtec, srednja šola in dom, zdravstvena in 
mobilna enota, je zaposlenih več logopedov. "V zdravstveni enoti smo 100 odstotno kadrovsko pokriti, prav tako v mobilni službi ali v osnovnošolskem programu za gluhe in naglušne otroke, v vrtcih imamo 50 odstotkov logopedsko­surdopedagoškega kadra, v programu govorno­jezikovnih motenj pa nobenega," pojasnjuje Černilec, ki si želi, da bi se na njihove razpise javljalo več logopedov-surdopedagogov.

Zdravstveno enoto imajo zapolnjeno

Dodaja pa, da npr. v zdravstveni enoti, razen morebitnih nadomeščanj porodniških ali bolniških, v naslednjih desetih letih, če ne bo prišlo do širitve programov, ne bodo potrebovali novih logopedov. 

"Na praksi imamo več študentov, tako v zdravstveni enoti, kot v vrtcu in šoli, a ko diplomirajo, raje izberejo individualno delo, npr. v zdravstvu ali v mobilni enoti," razloži Černilec. "Ali pa izberejo vrtec pred osnovno šolo." ZGNL je sicer ustanova, ki zaposluje v Sloveniji največ, okoli 50 logopedov-­surdopedagogov. 

Čakalna doba na logopedsko strokovno pomoč je v zdravstveni enoti ZGNL, tako kot tudi v zdravstvenih domovih, kjer imajo zaposlenega logopeda­surdopedagoga v razvojnih ambulantah, med šest in osem mesecev. V mobilni enoti, ki izvaja logopedsko pomoč v vrtcih in šolah otrokom z odločbami za posebne potrebe, se trudijo čimprej zagotoviti strokovno pomoč.

"Ko nas vrtci in šole vprašajo, če imamo strokovnjaka, v 95 odstotkih odgovorimo z da, še preden je izdana odločba," pove Černilec. "Vedno sto odstotno suportiramo gluhe in naglušne, v primeru govorno­jezikovnih motenj včasih odgovorimo z ne, v primeru, da imamo vse naše strokovnjake zasedene." Z mobilnimi logopedi­surdopedagogi sicer tedensko opravijo 400 ur strokovne pomoči z nekaj več kot 150 otroci na območju, ki ga pokrivajo.

Na UKC Ljubljana trije neuspešni razpisi

Na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki je ena od institucij, ki zaposluje logopede v 
terciarnem sektorju, je zaposlenih sedem oseb na delovnem mestu logoped. Pet jih je na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, dva pa na Nevrološki kliniki. 

"V praksi se srečujemo s problemi pri pridobivanju navedenega kadra, npr. za potrebe Klinike za 
otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo je bil v letu 2016 dvakrat razpis za delovno mesto 
logopeda III, ki je bil obakrat neuspešen," pojasnjujejo na UKC Ljubjlana. "Na razpisano delovno 
mesto v mesecu februarju 2016 se je prijavila ena kandidatka, ki pa ni izpolnjevala razpisnih 
pogojev, v ponovljenem razpisu v aprilu 2016 pa ni prispela nobena vloga."

Na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana logopeda nimajo, čeprav bi si ga želeli. "Želimo si logopeda v timu za razvojno nevrologijo, vendar moramo najprej dobiti odobreno širitev programa, preden bo možno to uresničiti," pojasnjujejo na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo. "To se ne bo zgodilo prej kot v dveh letih."

Delno za logopedske težave njihovih otrok poskrbijo v okviru lokalnih razvojnih ambulant, pri 
pacientih s težjimi zdravstvenimi težavami pa bi logoped koristil v okviru timske multi-disciplinarne obravnave na naši kliniki. Ocenjujejo sicer, da jih ustreznega kandidata ne bi bilo težko najti, če bi mu lahko ponudili službo. 

irma.hus@zurnal24.si