“Razkritje staršem oziroma osebam, na katere je bil otrok v otroštvu varno navezan, navadno predstavlja enega najbolj obremenilnih trenutkov v procesu razkrivanja posameznikov,” pravi vodja pogovornih srečanj za starše pri Legebitri Blažka Plahutnik Baloh. Pojasnjuje, da sam proces razkritja za mnoge LGBT-osebe (lezbijke, geji, biseksualci in transseksualci) predstavlja tveganje za izgubo podpore staršev, širše družine, prijateljic in prijateljev ter okolice, tveganje za neodobravanje s strani družbe in številne druge posledice.

“Razkritje pomeni izpostavljanje najbolj intimnih podatkov morebitni kritiki, neodobravanju ali celo nasilju,” opozarja. Če najbližje osebe negativno reagirajo na razkritje, to posamezniku oziroma posameznici posreduje negativno povratno informacijo o velikem delu njegove oziroma njene identitete. Pogosto osebe, ki se razkrivajo, tako začutijo, da je ogrožena njihova čustvena, socialna in včasih tudi finančna varnost, ki ji je bila do trenutka razkritja zagotovljena.

Prvi odziv staršev

“Prvi odzivi staršev na otrokovo razkritje so pogosto šok, jeza, zanikanje, občutek krivde in občutek izgube,” opisuje Blažka Plahutnik Baloh. Pravi da se lahko starši po razkritju spoprijemajo z izgubo, ki je povezana z izgubo pričakovanj o načinu otrokovega življenja. Ali pa z razkrivanjem otrokove spolne usmerjenosti v različnih socialnih okoljih, na primer v službi, med prijateljicami in prijatelji. “Srečujejo se lahko s preoblikovanjem odnosov v družini in med sorodstvom. Izzivov je lahko veliko,” pripoveduje in dodaja, da je lahko vsak izziv priložnost za osebnostno rast in izboljšanje odnosa z otrokom. 

Staršem svetuje, da otroku ob razkritju pokažete, da ste sprejeli njegovo sporočilo. Odsotnost čustev ali potlačitve ob otrokovem razkritju namreč dajejo otrokom zelo nejasna sporočila. “Otroku lahko poveste, da v tistem trenutku še ne razumete popolnoma vsega, vendar se boste potrudili. Poveste  mu  lahko tudi, da rabite nekaj časa,” daje konkretne primere. Po njenih izkušnjah je najbolj pomembno, da takrat otroku poveste, da ga imate radi ne glede na njegovo spolno usmerjenost. “Pri celotni situaciji nedvomno najbolj pomaga odkrit in miren pogovor z otrokom. Če tega niste sposobni takoj, ga raje odložite na drugo priložnost,” svetuje.

Pripravljen na pogovor

Pogosto so starši v dvomih o otrokovi spolni usmerjenosti in bi se z njim radi zaupno pogovorili. "Proces sprejemanja lastne spolne usmerjenosti, kot tudi razkritja je individualen proces, ki traja dlje časa. Otroku zato lahko ponudite priložnost za pogovor, vendar ga nikakor ne silite, če za ta korak še ni pripravljen," pojasnjuje Plahutnik Balohova. Po njenih besedah je najpomembneje, da mu nudite varno in sprejemajoče okolje, v katerem ga ne bo strah načeti pogovora, ko bo nanj pripravljen. 

Tokrat vam v naši svetovalnici svetujejo strokovnjaki iz Legebitre. Obiščite jo.