Prekometno uživanje sladkorjev je dejavnik tveganja za nenalezljive kronične bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni. V Sloveniji je prekomerno hranjenih več kot polovica odraslih, povečuje pa se tudi prisotnost sladkorne bolezni.
Brezalkoholne pijače so eden izmed pomembnih virov sladkorjev, a je pri nekaterih skupinah prebivalcev njihovo uživanje, kljub poznanim negativnim učinkom, še vedno na visokem nivoju upozarjajo pri Inštitutu za nutricionistiko. "Predvsem pri mladostnikih, pri katerih se je podatkih raziskave HBSC v zadnjih desetih letih odstotek rednih porabnikov sicer pomembno znižal, vendar sladkane pijače vsak dan še vedno uživa skoraj 15 odstotkov mladostnikov," dodajajo.
"Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj količina prostih sladkorjev ne bi presegala 10 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, za optimalne učinke na zdravje pa bi jih morali omejiti na pet odstotkov dnevnega energijskega vnosa."
Sladila najpogosteje v športnih energetskih pijačah.
Ker je sestava pijač pomembna za vrednotenje vnosa hranil in aditivov, so na inštitutu raziskali trende v sestavi pijač in se osredotočili na uporabo sladil. V raziskavo so vključili kar 2264 pijač, ki so bile na našem tržišču prisotne v letih 2017 oziroma 2019.
Sladila so skupina snovi, naravnega ali sintetičnega izvora, katerih skupna lastnost je sladek okus. Uporabljajo se za nadomeščanje namiznega sladkorja (saharoze) oz. drugih enostavnih sladkorjev.
"Rezultati raziskave so pokazali, da se je med obema letoma delež pijač s sladili povečal s 13 % na 16%. Pomembna razlika pa je bila opažena predvsem pri energijskih pijačah, kjer se je ta delež povečal s 17% na 42%. Sladila so se pojavila v vseh analiziranih kategorijah, razen v sokovih, kjer uporaba tudi glede na zakonodajo ni dovoljena. Sladila so bila sicer najpogosteje prisotna v športnih in energijskih pijačah," pravi Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko.
"Ob tem je potrebno izpostaviti, da so brezalkoholne pijače s sladili le ena od alternativ pijačam z dodanimi sladkorji. Optimalno alternativo predstavlja voda, na tržišču pa je tudi vedno več aromatiziranih vod z nizko energijsko vrednostjo, ki nimajo dodanih sladil."
Ugotovili so tudi nekatere razlike pri uporabi vrste sladil. "V največji meri so se uporabljala intenzivna sladila acesulfam K, sukraloza in aspartam. Pri slednjem smo opazili značilen trend zmanjševanja uporabe, pri sukralozi pa se uporaba povečuje. Zanimivo nismo zaznali kakšnih bistvenih razlik pri uporabi precej oglaševanih steviol glikozidov. V pijačah so bile sicer v večini primerov prisotne mešanice različnih sladil, kot samostojni sladili pa sta se uporabljala le sukraloza in steviol glikozidi," je pojasnil Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko.
Pijačam dodajamo vodo
"Ob tem je potrebno opozoriti, da tudi s pijačami, ki vsebujejo naravno prisotne sladkorje, ne gre pretiravati, saj lahko pomembno prispevajo k skupnemu dnevnemu prehranskemu vnosu sladkorja. Tudi sokove zato uživajmo le občasno in v manjših količinah. Če jih postrežemo otrokom, jim dodajamo vodo, s čimer otroke hkrati navajamo na manj sladek okus pijače," predlaga strokovnjakinja.
Čeprav se je delež brezalkoholnih pijač z dodanimi sladkorji od 2017 do 2019 zmanjšal, pa so te še vedno predstavljale približno polovico vseh razpoložljivih brezalkoholnih pijač na tržišču. Glede na evropski trend zmanjševanja prehranskega vnosa sladkorjev, je v prihodnosti na trgu pričakovati več preoblikovanih brezalkoholnih pijač. Rezultate raziskave je Inštitut za nutricionistiko objavil v ugledni znanstveni reviji Foods.
Sladila niso popolna rešitev
Pri inštitutu opozarjajo, da nadomeščanje energijsko bogatega sladkorja s sladilom sicer zmanjša energijsko vrednosti živila, vendar je kar nekaj raziskav presenetljivo pokazalo, da uporabniki sladil dnevno v telo lahko ne vnesejo prav nič manj energije (kalorij), kot tisti, ki sladil ne uporabljajo. "Nekatere raziskave so pokazale tudi, da uporaba sladil ni nujno vodila do zmanjševanja telesne mase ali zmanjševanju tveganj za nastanek komponent metabolnega sindroma, zaradi česar se v stroki vse bolj zastavlja vprašanje smiselnosti uživanja sladil pri splošni populaciji. Je pa omejena uporaba sladil lahko koristna pri nekaterih ciljnih skupinah, npr. pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki morajo skrbno nadzorovati vnos sladkorjev," poudarja stroka.
dezurni@zurnal24.si