Računsko sodiše ugotavlja, da ministrstvo za okolje ni bilo dovolj učinkovito preprečevanju svetlobnega onesnaževanja okolja, čeprav je Slovenija ena redkih držav, ki je to problematiko prepoznala in jo tudi pravno uredila.
Od leta 2007 imamo namreč v državi Uredbo mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki je po mnenju računskega sodišča primer dobre prakse.
Uredba varuje ljudi, zdravje, naravo in astronomska opazovanja pred škodljivimi posledicami svetlobnega onesnaževanja okolja. Hkrati je njen namen učinkovitejša raba energije. Poraba energije za razsvetljavo naj bi se do leta 2020 namreč zmanjšala najmanj za 20 odstotkov
Računsko sodišče gotavlja, da ministrstvo za okolje kljub uredbi ni spremljalo stanja na tem področju, omejitve iz deset let stare uredbe namreč ne ustrezajo tehnološkemu napredku razvoja svetil, zato je po njihovem uredba zastarela: "Z uporabo novejše in varčnejše tehnologije veljavne mejne vrednosti niso več skladne z namenom uredbe, torej zmanjševanjem svetlobnega onesnaževanja okolja," ugotavlja računsko sodišče.
Neučinkovito ministrstvo
Ministrstvo ne pozna dejanskega stanja na področju svetlobnega onesnaževanja okolja, saj ni redno in celovito spremljalo svetlobnega onesnaževanja okolja: "Nadzor je redno izvajal le inšpektorat, pristojen za okolje. Ministrstvo ne more potrditi, ali so namen in cilji uredbe doseženi ter ali so morebiti potrebne njene spremembe. Po oceni računskega sodišča obstaja verjetnost, da bo zaradi razvoja in urbanizacije vedno več razsvetljave, predvsem cest in javnih površin, s čimer se bo večal tudi vpliv svetlobnega onesnaževanja na okolje." piše v poročilu.
Bela svetloba in njen vpliv na zdravje
Računsko sodišče kot neustrezno ocenjuje tudi odsotnost določb, ki bi urejale spekter oziroma barvno temperaturo svetlobe, ki se sme uporabljati pri razsvetljavi.
Bela svetloba, ki je sicer energetsko bolj varčna, se bistveno bolj sipa po ozračju od rumene, zato je njen delež pri svetlobnem onesnaženju veliko večji.
Hladna svetloba naj bi imela večji vpliv tudi na zdravje ljudi ter naravo, v poročilu navaja računsko sodišče. Medicinska stroka in raziskave namreč ugotavljajo njen vpliv na zdravje, čeprav še ni povsem razsikano, koliko svetlobe je za zdravje že škodljivo.
Svetloba se obravnava kot motilec cirkadianega ritma, v skladu s katerim se pri ljudeh izločajo hormoni, predvsem hormon melatonin, motnja njihovega izločanja pa naj bi bila povezana s povečanjem tveganja za nastanek številnih bolezni. Pri tem pa naj bi na cirkadiani ritem najbolj vplivala prav hladna svetloba.