Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Zdravstvenim domom (ZD) Ljubljana začenja pilotni projekt presejanja in zdravljenja okužbe z bakterijo helicobacter pylori za preprečevanje raka želodca (Togas). ZD Ljubljana k pristopu poziva 6000 zavarovancev, starih med 30 in 34 let. "Pomembno je, da se vsi mladi, ki bodo prejeli vabilo za sodelovanje, odzovejo in sodelujejo. Le tako bomo prišli do podatkov in zagotovili manjkajoče znanje, ki temelji na dokazih ter bo nadalje uporabljeno za oblikovanje načrta in izvajanje ustreznega preprečevanja raka želodca po vsej EU," je poudarila strokovna direktorica ZD Ljubljana, Tea Stegne Ignjatovič.

Rak z zelo slabo prognozo

Rak želodca je velik svetovni javnozdravstveni izziv. Predstavlja peto najpogosteje diagnosticirano vrsto raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. Leta 2020 je bilo po vsem svetu odkritih več kot milijon novih primerov raka želodca in zabeleženih 800 tisoč smrti. Rak želodca ima slabo prognozo, saj ga običajno odkrijejo pozno. V Evropi se stopnja petletnega preživetja giblje med 19 in 30 odstotki. V Sloveniji letno odkrijejo 450 novih primerov bolezni, 350 oseb letno umre zaradi tega raka.

Preprečevanje razvoja bolezni je tako najboljša metoda za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka želodca, so povedali ob predstavitivi tega edinstvenega projekta. "Pomembno je, da ljudje spoznajo, za kako pomemben projekt gre, da imamo privilegij, saj ga bomo prvi v Evropski uniji začeli izvajati. Ob tem imajo sodelujoči še možnost, da z ozdravitvijo te okužbe preprečijo tveganje, da bodo zboleli za rakom želodca ali da bodo pozneje v življenju dobili razjedo na želodcu ali pa na dvanajstniku. Zato je treba te ljudi nagovoriti, seznaniti s tem, da imajo, tudi če so brez simptomov, v 20. odstotkih možnost za bakterijo, ki lahko povzroči raka na želodcu," je opozoril  Bojan Tepeš, strokovni vodja pilotne raziskave 1. evropskega projekta TOGAS.

Najpogostejša okužba

V razvitem svetu je 50,3 odstotka primerov raka na želodcu posledica okužbe z bakterijo h. pylori, ki je tudi v splošnem ena najpogostejših okužb. Tepeš je navedel ocene, da je z njo okužena polovica vsega svetovnega prebivalstva, v Sloveniji četrtina. Približno 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov. "Največji problem, da 80 odstotkov okuženih z bakterijo H. pylori nima nobenega simptoma ali znaka bolezni, zato je zgodnje odkrivanje ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za nastanek raka želodca in drugih s tem povezanih zdravstvenih težav," je še dodal specialist internist gastroenterolog. 

Kako bo potekalo testiranje?

Obsežnejši projekt Togas na NIJZ izvajajo v sodelovanju z ZD Ljubljana, ki bo k oddaji vzorca krvi povabil 6000 zavarovancev, starih med 30 in 34 let. Stegne Ignjatovič je pojasnila, da bodo vabljeni k raziskavi prejeli vabilo s povezavo na spletni obrazec in vprašalnik. Ko bodo to dvoje izpolnili, bo v stik z njimi stopilo osebje ambulante družinske medicine, ki jih bo pozvalo k odvzemu krvi. Tisti s pozitivnim izvidom bodo nato v laboratoriju opravili še dihalni test, s katerim bo dokončno potrjena prisotnost bakterije v želodcu. Pozitivnim bo osebni zdravnik predpisal 14-dnevno zdravljenje s kombinacijo antibiotikov in zdravil za zniževanje želodčne kisline.

Ta terapija bo po Tepeševi oceni uspešna v 95 odstotkih primerov. Za preostanek pa bo potrebna gastroskopija, ki bo določila natančno kulturo bakterije in zdravljenje z antibiotikom na katerega je sev bakterije občutljiv.

"Cilj tega zdravljenja je, da se bakterija iz želodca odstrani, kar pomeni, da se izboljšata zdravje in počutje posameznika, saj bakterija lahko povzroča različne želodčne težave," je poudarila Stegne Ignjatovič. Vse pozvane k sodelovanju je pozvala, naj pristopijo k raziskavi, saj se bo na podlagi njenih izsledkov oblikoval načrt za izvajanje ustreznega presejalnega programa za preprečevanje raka želodca po vsej EU.

dezurni@styria-media.si