Možganska kap je nenadni zaplet koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega ožilja. Je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. V Sloveniji v povprečju prizadene nekaj nad 4.000 bolnikov letno, kar je povprečno deset ljudi na dan ali približno enega prebivalca vsaki dve uri.

Pri nas živi več kot 40.000 oseb s trajnimi posledicami po možganski kapi, navajajo pri Društvu za zdravje srca in ožilja. "Skoraj četrtina bolnikov umre v prvem letu po možganski kapi. Čeprav je medicina v akutnem zdravljenju bolnikov z možgansko kapjo in v sekundarni preventivi v zadnjem desetletju pomembno napredovala, ta pri večini bolnikov še vedno povzroči pomembno zmanjšano funkcionalnost," dodajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

V prvih treh tednih po možganski kapi umre okoli 30 odstotkov bolnikov, 30 odstotkov jih po kapi dobro okreva in nimajo večjih težav, okoli 40 odstotkov pa jih ostane bolj ali manj prizadetih.

Vodja službe za urgentno nevrologijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Igor Rigler opozarja na nujnost hitrega ukrepanja. Po njegovem je najpomembnejši dejavnik preživetja in okrevanja po možganski kapi čas, saj ima bolnik več možnosti za hujše zaplete kasneje, kot pride do nevrologa. Zato poziva vse laike in zdravstvene delavce, ki se z možgansko kapjo ne ukvarjajo, da osebi, ki je doživela možgansko kap, lahko pomagajo le s klicem na številko 112.

Po zadnjih podatkih iz publikacije "Zdravje v občini," ki jo vsako leto pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so v Sloveniji v letu 2021 zabeležili za 2,4 odstotka manj primerov hospitalizacij zaradi možganskih kapi.

Preverili smo stanje po slovenskih občinah

Glede na ključne kazalnike v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem, lahko ugotovimo, da je v Pomurju, kar se možganske kapi tiče, tako rekoč večina občin krepko nad slovenskim povprečjem.

Foto: Nijz

Slabšega zdravja na zahodu

Na karti je razvidno, da prevladuje vzhodni del države. Temeljni razlog, da so prebivalci vzhodne Slovenije slabšega zdravja od prebivalcev zahodne, so po mnenju stroke ekonomsko-socialne razmere.

Foto: Profimedia Možganska kap Zajete so bolnišnične obravnave, v kazalniku stopenj na 1000 oseb tako niso upoštevane osebe, ki so zaradi srčne ali možganske kapi kapi umrle pred sprejemom v bolnišnico, pojasnjujejo na NIJZ.

Prevladuje Prekmurje

Na neslavnem mestu je občina Cankova, kjer je stopnja stopnja bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi 5,0 - slovensko povprečje je sicer 2,4 na 1000 prebivalcev. Sledijo Gornji Petrovci (4,1), Puconci, Grad (4,0), Beltinci (3,9). Temeljni razlog, da so prebivalci vzhodne Slovenije slabšega zdravja od prebivalcev zahodne, so po mnenju stroke ekonomsko-socialne razmere.

Preventiva in zdrav način življenja od mladih nog dalje najbolj učinkovito zmanjšujeta tveganje za možgansko kap v odraslosti. V nasprotnem tvegamo, da postanemo eden od štirih odraslih, ki bo doživel možgansko kap. Vsakega tretjega od teh doleti še v aktivni dobi. Smrtnost je več kot 15-odstotna.

Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Matija Cevc opozarja, da je pomemben dejavnik za nastop možganske kapi debelost in prekomerna prehranjenost. Dejavniki tveganja so še napredovanje ateroskleroze, depresija in izgorelost ter drugi psihosocialni dejavniki.

Govor, Roka, Obraz, Minuta

Foto: Društvo za srce GROM - možganska kap Ob tem je spomnil na znake možganske kapi. Oseba pri možganski kapi namreč govori nejasno in nerazumljivo, ima težave z dvigom rok, povešen ustni kot, beseda minuta pa zaznamuje pomen takojšnjega ukrepanja - klica na številko 112.

Velika večina možganskih kapi se zgodi v domačem okolju in zato moramo vsi poznati opozorila, ki kažejo, da se nekaj dogaja. Najenostavneje ta opozorila povzema akronim GROM. 

G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)

R – roka (ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)

O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)

M – minuta, čas (takoj pokliči 112!)

dezurni@styria.media.si