"Kar precej literature kaže na to, da bi lahko bile klorove spojine med najbolj bolečimi povzročitelji srčno-žilnih obolenj," pravi mikrobiolog in ekolog Gorazd Pretnar. "To je relativno novo in še ni globalno sprejeto, a skupina znanstvenikov pri svojih poskusih ugotavlja, da nekatere klorove spojine, ki se uporabljajo za dezinfekcijo pitne vode, povzročajo anomalije v zvezi s holesterolom in vplivajo na nastanek srčno-žilnih zamaškov. Seveda je to samo eden od faktorjev, ki jih povzroča."

PREBERITE TUDI:

• Otroški bazeni bolj umazani

Kloriranje pitnih ali kopalnih voda tako nosi s seboj določene stranske učinke in tveganje, ki pa je manjše, kot če klora sploh ne bi uporabljali. "Pri vseh neuporabah klora nastopi riziko, da bomo zelo hitro razmnožili legionelo," poudarja Pretnar. Pri kopanju v javnih bazenih nas načeloma ne bi smelo skrbeti, domača skrb za bazene "preko palca" pa k našemu zdravju zagotovo ne bo pripomogla.

Predpisane koncentracije

"Javni bazeni so dobro pokriti s kemikalijami in tudi fantje znajo dobro delati z njimi," pravi Pretnar. "Poleg tega jim za vratom neprestano stojijo inšpekcijske službe." Pri pripravi vode za domače bazene svetuje natančno upoštevanje navodil proizvajalcev, nabavo zaščitne opreme pri ravnanju s klorom in klorovimi spojinami ter opravljanje rednih meritev. "Za meritve se na trgu dobijo dovolj natančne naprave za malo denarja, da lahko uravnavamo vodo v domačih bazenih."

Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja poudarjajo, da izpostavljenost klorirani vodi v predpisanih koncentracijah ne more škodljivo vplivati na zdravje. "Dovoljene meje so predpisane, običajno od 0,3 do 0,6 mg/l oziroma v različnih bazenih do 1 mg/l," pojasnjuje Ivanka Gale z NIJZ. "Kratkotrajno je dopustno največ do 1,2 mg/l." Za pitno vodo je po stališču Svetovne zdravstvene organizacije smerna zdravstvena koncentracija prostega preostalega klora 5mg na liter vode. "To pomeni, da če 60 kilogramov težak človek vsak dan zaužije dva litra pitne vode s koncentracijo pet mg klora na liter, to še ne predstavlja tveganja za zdravje."

Pri nas le en "biološki bazen"

Klor za dezinfekcijo uporabljajo skoraj v vseh slovenskih kopališčih. "Pred 17 leti smo naredili analizo priprave kopalne vode v bazenih, za največji bazen v kopališču," razlaga Galetova. "Rezultati so pokazali uporabo samo drugih sredstev v manj kot enem odstotku." Dezinfekciji kopalne vode brez dodatka kemičnih sredstev pravimo "biološki bazeni", a za slednje še nimamo urejenih predpisov. "Najbolj izdelane predpise v zvezi s tem imajo v Avstriji, pri nas je predlog pripravljen in trenutno v usklajevanju," razlaga Galetova. "V Sloveniji trenutno obratuje eno tako kopališče, Radlje ob Dravi, ki upošteva avstrijski predpis." Biološko čiščenje vode načrtujejo tudi ob prenovi kopališča Mariborski otok.

Visoke temperature obremenijo vodo

Visoke temperature, ki smo jim bili priča v letošnjem vročem poletju, po besedah Galetove lahko povečajo izhlapevanje prostega klora in stranskih produktov kloriranja, možno pa je tudi istočasno večje onesnaženje zaradi morebitne maksimalne obremenjenosti kopališč s kopalci, večje uporabe sredstev za nego in zaščito kože, večjega potenja, večjega izhlapevanja prostega klora, po drugi strani pa je večje tudi izhlapevanje lahkohlapnih stranskih produktov kloriranja, npr. trihalometanov, zlasti v bazenih na prostem, koristno za zdravje ljudi.

"Zaradi morebitne večje onesnaženosti - obremenitve kopalne vode s kopalci in izhlapevanja prostega klora mora upravljavec bazena oziroma kopališča dosledno in zelo pazljivo spremljati stalne in samodejne meritve kopalne vode in korekcijo merjenih parametrov (zlasti prostega klora, pH vrednosti in redoks potenciala) ter izvajati pripravo kopalne vode in obratovanje oziroma vzdrževanje kopališča," poudarja Galetova. "Ob njegovi dosledni zavzetosti se ne bi smele poslabšati higienske razmere za kopalce oziroma varnost kopališča, tako z vidika same varnosti glede poškodb in utopitev kot z vidika zagotavljanja predpisanih higienskih zahtev."