Lekarniška zbornica Slovenije opozarja na povečan pritisk na lekarne in strokovne lekarniške delavce ter hudo pomanjkanje strokovnega kadra v javnih in bolnišničnih lekarnah. "Pozivamo Ministrstvo za zdravje, da lekarniška dejavnost nujno potrebuje dodaten kader. Hkrati si želimo, da bi bilo naše delo ustrezno ovrednoteno, saj farmacevti zaradi povečanih obremenitev odhajajo na druga delovna mesta," je dejala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič.

Lekarne in magistri farmacije so neposredno dostopni zdravstveni strokovnjaki praktično vse dni v letu. Zato se pacienti nanje obračajo s številnimi stiskami in težavami, kar je pogosto posledica nedostopnosti drugih zdravstvenih delavcev in dejstva, da mnogi pacienti niso vešči novih načinov dostopa do zdravstva, je poudarila Potočnik Benčič.

V zadnjih letih je naraslo število izdanih receptov, ob tem pa se je nabor storitev ob izdaji zdravil podvojil, vendar se kader v tem času ni bistveno povečal, zgoraj naštete napake pa terjajo veliko njihovega časa.

Koncesionarka v Lekarni Tolmin Martina Klanjšček, ki v lekarni dela že skoraj pol stoletja, pravi, da je sistem vrednotenja v lekarniški dejavnosti kljub temu v vseh teh letih ostal enak in velja še danes. "Svetujemo o pravilni rabi zdravil, o možnih neželenih učinkih, preverjamo interakcije med zdravili, komuniciramo z zdravniki, pripravljamo osebne kartice zdravil, kjer upoštevamo tudi vpliv prehranskih dopolnil, naš čas pa ni nikjer ovrednoten," je opozorila. Po njenem so bili v zadnjih letih precej obremenjeni tudi z obnovljivimi recepti, ki jih mnogi pacienti ne obvladajo, z obveznim spremljanjem sledljivosti zdravil in odjavljanjem vsake škatlice zdravil ter zapletenim načinom izdaje medicinskih pripomočkov.

Po oceni specializantke klinične farmacije in zaposlene v Gorenjskih lekarnah Patricije Dolinar se je njihova obremenitev povečala v času epidemije koronavirusa. V lekarne dnevno prihajajo pacienti, ki imajo že dlje časa trajajoče simptome in jih morajo napotiti k zdravniku. "V veliko primerih se tudi soočamo z napakami pri pisanju recepta, to pa zahteva dodaten čas in komunikacijo z zdravnikom," je opozorila Patricija Dolinar.

V lekarniški zbornici predlagajo, da bi magistri farmacije dobili pristojnost, da lahko po svoji strokovni presoji podaljšajo terapijo kroničnega bolnika z ustaljeno terapijo. Poudarjajo, da se novih obremenitev ne branijo, nujno pa je novo ovrednotenje lekarniških storitev in dodaten kader.

Primorani skrajšati delovni čas ali celo zapreti vrata

Tudi direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek je opozorila na pomanjkanje kadra že v času epidemije. Zaradi tega so morali občasno skrajševati delovni čas nekaterih lekarn na posameznih območjih. Opaža, da se situacija po epidemiji ni umirila in pritisk na lekarne ostaja. "Zaposleni so zaradi naraščajočih psihofizičnih obremenitev pod vse večjim stresom in izčrpani. V lekarnah moramo opravljati dežurstva in nadomeščanja v drugih krajih, kar je za mnoge zelo obremenjujoče To dokazuje tudi vedno več bolniških odsotnosti v primerjavi s prejšnjimi leti. Primorani smo bili skrajšati delovni čas nekaterih lekarn, nekatere so krajši čas tudi zaprte," je opozorila.

dezurni@styria-media.si