Bolezni žil so kronične bolezni, ki jih je v veliki večini mogoče preprečiti, napredovanje bolezni pa zaustaviti, so ob evropskem dnevu žil poudarili na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Za četrtino Bohinjskega jezera
"Dejstvo je, da gre za enega največjih »organov« našega telesa," pravi Kardiolog Matija Cevc s kliničnega oddelka za žilne bolezni interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. "Če bi žile odraslega človeka postavili drugo za drugo, bi lahko z njihovo dolžino kar 4-krat obkrožili zemljo po ekvatorju," opiše. Po njegovem je samo v možganih za 167 000 km žil. V 75 letih življenja se pri 70 kg težkem človeku preko žil pretoči kar za okoli 221 milijonov litrov krvi, kar je skoraj ena četrtina Bohinjskega jezera.
Večina se bolezni ne zaveda
Na žile po njegovih besedah delujejo številni škodljivi dogodki in snovi. Okvarjajo jih številne bolezni, med njimi sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, kronična ledvična bolezen, kronične in lokalne vnetne bolezni. Nenazadnje nanje škodljivo deluje tudi stres in depresija, doda strokovnjak.
Kar 70 odstotkov bolnikov se bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov, zato je preventivno delovanje ključno za uspešno zdravljenje
Kardiolog Vinko Boc, KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana je spregovoril o zdravljenju periferne arterijske bolezni (PAB), ki je kronična motnja arterijske prekrvitve udov. Vzrok zanjo je ateroskleroza. Največkrat so prizadete arterije spodnjih udov.
Večino zdravijo z znotrajžilnim posegom
Po besedah kardiologa je zdravljenje PAB je sestavljeno iz obvladovanja dejavnikov tveganja za aterosklerozo, ki je glavni vzrok PAB, preprečevanja srčnega infarkta in možganske kapi ter izboljševanja arterijske prekrvavitve spodnjih udov. Pri slednjem je lahko zelo uspešen bolnik sam, če dovolj hodi. "Kadar pa so bolečine v udu ob hoji prehude ali je prisotna kritično slaba prekrvavitev, ki ogroža preživetje uda, je potreben revaskularizacijski poseg, s katerim obnovimo dotok krvi v ud. Poseg je lahko kirurški ali
znotrajžilni, je pojasnil Boc. Kot je dejal danes večino bolnikov, ki potrebujejo poseg, zdravijo z znotrajžilnim posegom. "Gre za minimalno invaziven poseg, pri katerem s skozikožnim pristopom vstopimo v arterijski sistem. Ob tem ni potrebna splošna anestezija, ki je pri starejših bolnikih lahko tvegana, bolnika pa lahko sprejmemo in odpustimo v istem dnevu." Na tem področju je, kot je pojasnil Boc, tehnologija v zadnjih letih močno napredovala.
Približno 400.000 odraslih in otrok povišano tveganje za te hude bolezni
Pediater Urh Grošelj s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni pediatrične klinike UKC je pojasnil, da ima približno 400.000 odraslih in otrok v Sloveniji zaradi povišanih vrednosti lipoproteina (Lp) vsaj za 90 odstotkov povišano tveganje za bolezni srca in ožilja in za bolezen srčnih zaklopk. Povišanja so, kot je pojasnil, v veliki največji meri dedno pogojena. "V kolikor so vrednosti Lp (a) visoke, lahko ti delci povzročajo vnetje v steni krvnih žil, kar lahko vodi v zožitve krvnih žil ali te celo zamašijo. Povišane koncentracije Lp (a) so s tem neodvisni napovedni dejavnik za srčni infarkt ter možgansko kap, ter tudi za zožitev aortne zaklopke, saj Lp (a) sodeluje v procesu kalcificiranja zaklopke, ki je eden pomembnejših dejavnikov za razvoj bolezni." je dejal strokovnjak. Po njegovem si lahko v bližnji prihodnosti obetamo pojav specifičnih in učinkovitih zdravil.
Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, ki pa mu ne povzroča težav in se je zato ne zaveda. Takih, ki zaradi tega občasno šepajo, je približno pet odstotkov, njihovo število pa s starostjo narašča: "Pri teh bolnikih je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer jim grozi izguba uda," na hude posledice te bolezni opozarjajo zdravniki.