Na uredništvo smo prejeli izpoved mamice triletnika, ki priznava, da je z oskrbo rahle praske pri malčku naredila veliko napako. Malček se je med hojo na prostem spotaknil in padel na koleno, pri tem je nastala majhna praska, ki ni krvavela. Ker je bila praska na kolenu le površinska, ji ni posvečala velike pozornosti, kar je privedlo do obiska pri zdravniku in večtedenskega zdravljenja. Majhna praska se je razširila v veliko rano, ki se je hitro širila z mehurji. Poslala je tudi fotografijo, kako je bila videti rana pred obiskom zdravnika (spodaj).
Otrokovo koleno je bilo kmalu po obisku zdravnika bolje, kot vidimo na fotografiji na vrhu članka. A se je rana še več tednov gnojila in je potrebovala redno zdravljenje.
Bralka se sicer zaradi številnih informacij na spletu in pestre ponudbe izdelkov za oskrbo ran v dvomih, kakšna oskrba rane je primerna.
Da bi preprečili podobne zaplete, je pediater in strokovni vodja Zdravstvenega doma Idrija Miloš Simov podal konkretne in koristne nasvete, ki vam bodo zagotovo koristili.
Kako pravilno oskrbeti površinsko rano pri otroku takoj po nesreči?
Zelo pomembno je, če je le mogoče, da si tudi sami - preden začnemo z oskrbo rane, skrbno umijemo roke z mlačno ali toplo vodo in milom ter jih razkužimo. Površinske rane ali odrgnine takoj po nesreči izperemo pod tokom pitne vode. Pitno vodo točimo vsaj 30 sekund, rane ne namakamo v vodi. V kolikor vode ni na dosegu rok, uporabimo fiziološko raztopino ali blago razkužilo. Če rana krvavi, malenkost pustimo, ker bo iztekajoča kri sprala umazanijo. To velja le za manjše rane in manjše krvavitve. Rano nato razkužimo z ustreznim razkužilom in očistimo od sredine rane navzven. Ko je rana čista, jo do suhega popivnamo s sterilno gazo. Če rana še vedno krvavi, na rano položimo sterilno gazo in narahlo pritisnemo. Obvezo nato rano povežemo s povojem.
Kaj pa naslednji dan in naslednje dni?
Rane se prevezuje enkrat na dan. Ocenimo, če je suha ali vlažna in kakšna se nam zdi "okolica" rane. Odrgnine običajno še nekaj dni "rosijo", vendar je sama rana in okolica rane brez znakov vnetja (rdečina, edem, bolečina, gnojni proces). Precej "vlažna" rana z znaki vnetja je alarm za obisk zdravnika.
Se rano s čim maže, če ni vneta?
Rano, ki je suha in ostane suha, se lahko po nekaj dneh namaže z mazili in kremami, ki podpirajo celjenje, denimo so na bazi deksapantenola. Cilj je, da rana ostane suha in da se podpre primerno in kompletno celjenje rane.
Kdaj uporabimo razna mazila, jodove obloge, kdaj začnemo pri otroku na lastno pest zdraviti vneto rano?
Uporabo specifičnih oblog ali antibakterijskih mazil za rane na lastno pest ne svetujemo, predvsem zaradi možnosti dodatne kompromitacije rane, ki lahko potrebuje kirurško oskrbo in detajlno čiščenje, preden se sploh začne z lokalnim zdravljenjem. V primeru globoke rane, ki seže globlje od podkožja, ob prisotnosti kamenčkov ali drugih tujkov ...
Vse rane, ki so globlje kot na nivoju same površine kože, sodijo k zdravniku - zaradi ocene globine rane in prizadetosti globljih nivojev, ki se precej lažje vnamejo ali so fokus širjenja potencialne okužbe globlje, do same kosti.
Zakaj pride do vnetja rane?
Do vnetja rane pride takrat, ko so pogoji na mestu rane in v njeni okolici ugodni za razmnoževanje bakterij, kar pomeni odprta rana kože, praskanje ali druge manipulacije kože, med drugim nestrokovno prevezovanje in obdelava rane. Vse rane, ki sežejo globlje od podkožja, morajo biti kirurško obravnavane, očiščene in kirurško zaprte, s šivi.
Površinska rana, ki se vlaži, mora biti strokovno pregledana vsakih nekaj dni, saj se na ta način s površine odstrani tujke oziroma onemogoči rast bakterij. Z nanašanjem mazil ali oblog in mrežic, če nismo pred tem rano primerno očistili, lahko rano kompromitiramo in tako sami povzročimo vnetje.
Z nekritičnim mazanjem z umazanimi rokami pa lahko na rano nanesemo baterije z naše kože, s tem pa povzročimo nastanek "gojišč" za druge bakterije.
Impetigo je treba nujno zdraviti
Miloš Simov, dr. med., spec. pediatrije je opozoril tudi na možnost impetiga, ki ga je treba zdraviti. "Največji problem je, ker se v okolici rane začnejo širiti ranam podobne spremembe. To je zelo suspektno za tako imenovani impetigo, ki ga je potrebno nujno strokovno zdraviti, saj se sicer lahko zelo hitro raznese po koži celega telesa," opozarja. Impetigo je po njegovih besedah pogostejši poleti, ker ima koža veliko majhnih površinskih poškodb ali pa je samo površinsko "opečena od sonca", s tem pa je tudi bolj dovzetna za širjenje okužbe.
Poudaril je, da čiste roke in osebna higiena precej zmanjšata možnost okužbe kože. Obenem opozarja, da lahko tudi majhna rana povzroči nastanek večjih zdravstvenih težav.