Slovenski kirurgi pod vodstom Uroša Ahčana so prvi v svetu izvedli mikrokirurško tehniko rekonstrukcije dojk s 3D modelom. Tehnika je bila prepoznana in uvrščena med najboljše in najbolj inovativne rekonstrukcijske tehnike dojke in objavljena v najuglednejši knjigi "Flaps and Reconstructive Surgery" (Režnji in rekonstrukcijska kirurga), avtorjev Fuchan-Wei-a in Samirja Mardinija.

Ne le estetski, tudi funkcionalni poseg

"Tehnika, ki smo jo razvili v sodelovanju s strojno fakulteto je zelo odmevna in uporabna metoda," je povedal Uroš Ahčan, predstojnik KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana. Uporablja se tudi pri drugih posegih, ne le pri rekonstrukciji dojke. "Bali smo se, da bo kdo rekel, da gre za estetski poseg, a so pokazali tudi, da rešuje funkcionalne probleme, saj ima ženska brez dojke probleme tudi z držo in hojo." 

Za rekonstrukcijo dojke se v UKC Ljubljana odloči več kot 60 odstotkov bolnic, medtem ko je ponekod v Evropi ta podatek celo pod 20 odstotki, v Istanbulu recimo znaša delež celo pod petimi odstotki. "V Ljubljani ni več vprašanje, rekonstrukcija da ali ne, ampak na kakšen način," je dejal Ahčan in dodal, da se za poseg pri nas zanima veliko tujcev. Manj se jih zato odloči, zaradi infrastrukturnih težav. "Uspešnost posega je 99,6 odstotna, a za možne zaplete bi na oddelku za intenzivno nego potrebovali dodatno sobo, ki je mnogokrat ni mogoče zagotoviti." 

Dela bi bilo dovolj za celo bolnišnico

Foto: UKC Ljubljana Rekonstrukcija dojke Prepričan je, da bi v Ljubljani lahko delovala posebna bolnišnica, kjer bi zdravili tuje pacientke in izobraževali kirurge iz tujine, a zato ni zadostne politične volje in podpore, čeprav se "odkar pomni, govori o izvozu z visoko dodano vrednostjo". Janez Žgajnar z Onkološkega inštituta je izrazil razočaranje, da se lakirnica Magne odpira brez težav, medtem ko ne znamo uporabiti vrhunskih visokoizobraženih kadrov.

V petnajstih letih so opravili več kot 2300 rekonstrukcij dojk, 608 v zadnjih petih letih. Uspešnost je skoraj sto odstotna, pogoji za slovenske bolnice pa ugodni, saj zdravstveno zavarovanje krije vse stroške, vključno z zdraviliškim zdravljenjem. 

Preventivna odstranitev dojk

Vodja Ambulante za onkološko genetsko svetovanje Mateja Krajc je pojasnila, da imajo ženske, ki imajo v družinah to obliko raka od leta 199 možnost, da se testirajo in preverijo, ali spadajo v visoko rizično skupino. "V Sloveniji imamo to srečo, da smo kmalu po odkritju dveh genov, t. j. BRCA1 ali BRCA2, imeli možnost ponuditi genetske teste tistim posameznicam, za katere smo posumili, da bi lahko zbolele za rakom z genetskimi osnovami," je povedala Kračeva. "To je v primeru družin, kjer zbolevajo mlajše ženske, kjer je prisotnih več rakov, npr. rak na dojkah in jajčnikih."

Splošna populacija ima možnost, da se vključi v programe, kot je Dora, a to za bolj ogrožene ni dovolj. Visoko rizične je po besedah Krajčeve potrebno spremljati že od 25 leta naprej. "Ena od možnosti je tudi preventivna odstranite dojk," je povedala Krajčeva. Le ta se priporoča v skupini, v kateri je ogroženost 80 odstotna, a jo omogočijo tudi nekaterim manj ogroženim ženskam. V vsakem primeru se bolnice povežejo z nevladno organizacijo Evropa Dona in obvezno obiščejo psihologa. "Te odločitve niso enostavne," je poudarila Krajčeva in dodala, da je zanimanja za tovrstne posege tudi v Sloveniji vedno več. 

Mutacija gena

Žgajnar je pojasnil, da se med ženskami, ki imajo potrjeno mutacijo gena, a še niso zbolele, za odstranitev dojk odloči približni četrtina, pri tistih, ki so že zbolele za rakom, pa okoli polovica. "Če ima ženska 60-odstotno možnost, da bi zbolela, se po operaciji, ki se izvede, ko je tkivo še zdravo, ta odstotek zmanjša na tri procente," je pojasnil Žagar. Zanimanja za tovrstne posege je vedno več, tako v tujini kot pri nas, k čemur je prispevala tudi medijsko odmevna odstranitev dojk Angeline Jolie. 

Rak dojke je sicer najpogostejši rak pri ženskah, vsako leto v Sloveniji za to vrsto raka zboli več kot 1200 žensk, pa tudi šest do 10 moških. 

dezurni@zurnal24.si