Evropska akademija za alergologijo in klinično imunologijo (EAACI) je 21. november razglasila za svetovni dan anafilaksije, ki ga letos obeležujemo prvič. Cilj pobude je izboljšati razumevanje vzrokov in simptomov te življenje ogrožajoče alergijske reakcije ter spodbuditi pravilne ukrepe za preprečevanje, zdravljenje in podporo, pojasnjujejo na Kliniki Golnik.
Na Kliniki Golnik vsako leto obravnavajo približno 200 pacientov z najtežjimi oblikami alergije, ki so smrtno nevarne. "Ocenjujemo, da v Sloveniji zaradi anafilaksije umrejo od dva do trije ljudje na leto. Pri tem gre v večini primerov za alergijo na pike žuželk, zdravila ali hrano," naštejejo.
Kaj je anafilaksija?
Anafilaksija je resna, življenje ogrožajoča sistemska preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v nekaj minutah po stiku z alergenom. Prizadeti so dihala, srčno-žilni sistem, koža in sluznice. Prvi znaki, kot so srbež kože (pogosto srbijo dlani ali podplati ter za ušesi), pojav koprivnice, pordevanje kože, kihanje ali otekanje obraza, se pojavijo zelo hitro. Hitro lahko napredujejo z občutkom cmoka v grlu, težko sapo, znižanim krvnim tlakom, vrtoglavico in kolapsom. Lahko so prisotni tudi krči v trebuhu, bruhanje in driska.
Anafilaksija je huda alergijska reakcija, ki se pojavi hitro in lahko povzroči tudi smrt, če ni ustrezno zdravljena. "Pri anafilaksiji je ključna hitra aplikacija adrenalina, ki pomaga preprečiti napredovanje simptomov, kot so dihalna stiska, nenadno znižanje krvnega tlaka in odpoved srca. Vsaka zamujena minuta poveča tveganje, da se stanje poslabša, kar je lahko tudi smrtno nevarno," opozarja asist. Mark Kačar, dr. med., specialist alergologije in klinične imunologije na Kliniki Golnik.
Priporočajo redno obnavljanje znanja o ukrepanju
Pri pacientih, ki so že doživeli anafilaktično reakcijo, je izogibanje znanim alergenom ključno. Poleg tega je priporočljivo redno obnavljanje znanja o prepoznavanju simptomov in ukrepanju ob anafilaksiji. Prvo in najpomembnejše zdravljenje anafilaksije pa je takojšnja injekcija adrenalina v stegensko mišico, ki ga pacienti z znano hudo alergijo običajno nosijo s seboj v obliki samoinjektorja.
Vendar pa zgolj predpisovanje samoinjektorja ni dovolj. "Kljub temu da imajo pacienti, ki so doživeli hudo sistemsko preobčutljivostno reakcijo, predpisane samoinjektorje adrenalina, jih v številnih primerih ne nosijo s seboj ali pa niso dobro poučeni o pravilni uporabi, kar omejuje učinkovitost hitrega ukrepanja oziroma povzroča zamude pri zdravljenju. Poleg pravočasne aplikacije adrenalina je med anafilaksijo ključno tudi, da pacient leži, saj lahko nenadno vstajanje, kljub zdravljenju z adrenalinom, povzroči poslabšanje stanja in resne zaplete, vključno s srčnim zastojem," je povedala Tea Močnik, mag. zdr. neg., dipl. med. sestra, s specialnimi znanji s področja alergologije in klinične imunologije.
Zdravstvenovzgojni program za preventivo anafilaksije
Klinika Golnik, ki je vodilna ustanova v Sloveniji na področju alergologije, je v ospredju pri iskanju genetskih markerjev hude anafilaksije, obenem pa pripravlja zdravstvenovzgojni program za preventivo anafilaksije. Ta bo namenjen tveganim skupinam, ki še nimajo znane preobčutljivosti, kot so na primer čebelarji. Sistematično izobraževanje in ozaveščanje namreč lahko zmanjšata posledice nepravilnega ukrepanja. "Izobraževanje tistih, ki še niso imeli izkušenj z anafilaksijo, je izziv, saj pomanjkanje konkretnih situacij otežuje prepoznavanje, razumevanje resnosti in potencialnih posledic nevarnih alergijskih reakcij," še dodaja Tea Močnik.