Korona je v naša življenja prinesla velike spremembe, te pa so se precej poznale tudi na izobraževanju tako v osnovnih kot srednjih šolah. Šolska ustanova je v življenju otroka in mladostnika v času odraščanja pomembna zaradi vzgoje, reda in učenja, pa tudi zaradi socializacije.

Kljub temu, da so danes šole odprte, je leto in pol zaprtja šol pustilo nanje številne posledice.

"Luknje v znanju so velike"

Iz osnovne šole Toneta Čufarja pojasnjujejo, da so imeli poleg slabšega predznanja učenci ob začetku šolskega leta največ težav z zbranostjo, odnosi s sošolci in upoštevanjem šolskih pravil: "S sistematičnim in doslednim delom učiteljev so se medsebojni odnosi popravili, znanje utrdilo in v tem trenutku večjih težav ne beležimo. Največ jih imajo tisti najmlajši, ki v času pouka na daljavo niso s starši urili tehnike zapisovanja, branja in osnov matematičnih operacij."

Foto: Profimedia Šola Iz šolskega centra Ljubljana in gimnazije Antona Aškerca pravijo, da so posledice šolanja na daljavo vidne tudi pri srednješolcih: "Dijaki ob začetku šolanja navadno potrebujejo nekaj časa, da se navadijo na nov sistem, da se naučijo spoštovanja šolskega reda in delovanja v novi skupnosti. V splošnem velja, da smo ob koncu septembra že »utečeni«. Za letošnjo generacijo prvih letnikov, to nikakor ne velja. Luknje v znanju so velike. Nekateri učitelji  poročajo o tem, da so z dijaki v tem šolskem letu predelujejo snov, ki bi jo le-ti morali predelati že v prejšnjem letu."

Dodajajo, da učitelji opažajo pasivnost, slabo koncentracijo, neposlušnost in nemotiviranost dijakov. Dijaki pri pouku ne sodelujejo, ne delajo zapiskov, čakajo, da bo vse objavljeno v spletni učilnici, tako kot je bilo prej: "Matične učilnice niso dobra rešitev, saj je že sam premik v specializirano učilnico (glede na opremo) pomenil manjšo motivacijo, spremembe aktivnosti, spremembe učnih metod."

Leto 2022 Intervju z jasnovidcem: To nam kažejo karte

"Že drugo leto  (2020/21) zapored so odpadle številne obvezne in izbirne ekskurzije. Tako Rim kot Praga še vedno čakata naše dijake, žal nekateri kot srednješolci ne bodo videli ne Londona, ne Moskve ali New Yorka. Odpadle so izmenjave, tabori, mednarodna tekmovanja, nekatere tradicionalne prireditve. Najbolj razočarani so bili vsekakor maturantje. Odpadle so tako plesne vaje kot maturantski ples. Da bi vsaj malo obogatili pouk in dijake vključili v obšolsko dogajanje, smo v času pouka na daljavo izvedli Miklošičeve dneve, prireditev GFML se predstavi, informativne dneve, proslave in prireditve, teden OIV, mednarodni debatni vikend, športni dan, pogovore z različnimi gosti, tekmovanja v znanju na različnih nivojih, obisk Miklavža," pa sporočajo iz gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Profesorji pod pritiskom

Pod pritiskom niso le mladostniki, ki so se odvadili hoditi v šolo. "In ker so rezultati slabi, znanje šibko, so tudi učitelji v stiski in pod pritiskom. Od njih se pričakuje, da bodo veseli, ker so v šoli, da bodo delali in znali, kot da epidemije ni bilo," pojasnjujejo iz šolskega centra Ljubljana in gimnazije Antona Aškerca.

Profesor iz gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer je zapisal: "Kot učitelj najbolj pogrešam obraze dijakov, katere že dve leti zakrivajo zaščitne maske. V učilnici ne slišim njihovih na pol šepetajočih glasov ter veselih in žalostnih izrazov na obrazu. Ko hodim po ulici, me prijazno pozdravljajo mladi ljudje, jaz pa velikokrat nisem prepričan, kdo so. Kako si naj zapomnim njihova imena, če ne vidim celotnega obraza ali ko gledam v črne okvirčke na ekranu mojega računalnika."