Že od začetka pandemije se je nakazovalo, da covid-19 bolj prizadene ljudi z odvečnimi kilogrami. Bolniki s prekomerno telesno težo so imeli večjo verjetnost za razvoj hude bolezni večje tveganje za smrt. Čeprav imajo ti bolniki pogosto zdravstvene težave, kot je sladkorna bolezen, pa so znanstveniki vse bolj prepričani, da je njihova ranljivost povezana s samo debelostjo.

Virus lahko neposredno okuži maščobne celice

Zdaj pa so raziskovalci ugotovili, da koronavirus okuži tako maščobne celice kot nekatere imunske celice v telesni maščobi, kar povzroči škodljiv obrambni odziv v telesu. "Bistvo je: 'O moj bog, res, virus lahko neposredno okuži maščobne celice,'," je za New York Times dejal dr. Philipp Scherer, znanstvenik iz Dallasa, ki preučuje maščobne celice.

"Karkoli se zgodi v maščobi, ne ostane le v maščobi," je dodal. "Vpliva tudi na sosednja tkiva."

Raziskava še ni bila recenzirana ali objavljena v znanstveni reviji, je pa bila oktobra objavljena na spletu. Če ugotovitve vzdržijo nadaljnjo znanstveno presojo, bi lahko ponudile pojasnilo, zakaj so bolniki s prekomerno težo bolj ranljivi za virus ter tudi zakaj nekateri mlajši odrasli brez drugih tveganj lahko tako hudo zbolijo, da pristanejo v bolnišnici.

Nov protokol zdravljenja?

Avtorici študije, dr. Tracey McLaughlin in dr. Catherine Blish z Medicinske fakultete Univerze Stanford, menita, da bi novi dokazi lahko omogočili nov protokol zdravljenja, usmerjen na telesno maščobo. "Morda je to Ahilova peta, ki jo virus uporablja, da se izogne ​​našim zaščitnim imunskim odzivom - tako, da se skrije na tem mestu," je za New York Times dejal dr. Vishwa Deep Dixit, profesor primerjalne medicine in imunologije na Yalu. 

Ta ugotovitev je še posebej pomembna za ZDA, kjer imajo eno najvišjih stopenj debelosti na svetu. Večina odraslih ima prekomerno telesno težo, 42 odstotkov pa jih je klasificiranih kot predebelih. 

"To bi lahko prispevalo k hujšemu poteku bolezni," je dejala dr. Blish. "Gre za enake vnetne citokine, kot jih vidimo v krvi hudo bolnih okuženih, ki nastajajo kot odgovor na okužbo teh tkiv." Maščoba je biološko aktivno tkivo, ki proizvaja hormone in beljakovine, ki delujejo na druge celice in spodbujajo stanje vnetja nizke stopnje, tudi če ni okužbe.

Večja kot je maščobna masa, slabši je vnetni odziv

Vnetje je odziv telesa na napadalca in včasih je lahko tako močno, da je bolj škodljivo kot okužba, ki ga je sprožila. "Večja kot je maščobna maša, slabši je vaš vnetni odziv," je poudarila dr. McLaughlin, ki je omenjala trebušno maščobo, ki obdaja notranje organe. Maščobno tkivo je sestavljeno večinoma iz maščobnih celic ali adipocitov. Vsebuje tudi preadipocite, ki zorijo v maščobne celice, in različne imunske celice, vključno z vrsto celic, imenovano makrofagi maščobnega tkiva.

Dr. McLaughlin, dr. Blish in njuni sodelavci so izvedli poskuse, da bi ugotovili, ali bi se maščobno tkivo, pridobljeno pri bolnikih po bariatrični operaciji, lahko okužilo s koronavirusom, in spremljali, kako so se odzvale različne vrste celic. Znanstveniki so ugotovili, da se maščobne celice same lahko okužijo, vendar do hudega vnetja ni prišlo. Toda nekatere imunske celice, imenovane makrofagi, so se lahko okužile in so za povrh razvile močan vnetni odziv. Še bolj nenavadno je, da predadipociti sploh niso bili okuženi, ampak so prispevali k vnetnemu odzivu.

Maščobno tkivo kot rezervoar za patogene

Raziskovalna skupina je pridobila tudi maščobno tkivo iz teles evropskih bolnikov, ki so umrli zaradi covida-19, in odkrila koronavirus v maščobi v bližini različnih organov. Zamisel, da bi maščobno tkivo lahko služilo kot rezervoar za patogene, ni nova, je dejal dr. Dixit. Znano je, da telesna maščoba vsebuje številne od njih, vključno z virusom HIV in virusom gripe.

Tako se zdi, da se lahko koronavirus izogne ​​imunski obrambi telesne maščobe, ki jo je pri predebelih ljudeh zelo veliko. Virus se tako tam razmnožuje in sproži intenziven odziv imunskega sistema. "Če ste res zelo debeli, je maščoba največji posamezen organ v vašem telesu," je dejal dr. Kass. Koronavirus "lahko okuži to tkivo in tam dejansko prebiva," je dodal. Zato lahko sčasoma pride do t. i. citokinske nevihte. 

Dr. Blish in njeni sodelavci menijo tudi, da lahko telesna maščoba celo prispeva k pojavu t. i. dolgotrajnega covida, ki vključuje utrujenost in podobna stanja še mesece po preboleli okužbi. Podatki poleg tega nakazujejo, da bi bilo treba tudi pri cepljenju in zdravljenju upoštevati bolnikovo telesno težo in zaloge maščobe. 

dezurni@styria-media.si