V domovih za starejše je bilo po podatkih statističnega urada RS (Surs) januarja 16.784 prebivalcev, starih 65 ali več let. "Podatki iz leta 2015 kažejo, da osebe iz te starostne skupine nimajo dovolj visokega dohodka, da bi lahko same plačevale bivanje in najzahtevnejšo oskrbo v domu za starejše," opozarjajo. 

Za najzahtevnejšo oskrbo ni dovolj denarja

"Infografika prikazuje letne življenjske stroške starejših (65+) v Sloveniji v letu 2015. Takrat je bilo v Sloveniji 370.000 prebivalcev, starih 65 ali več let, v domovih za starejše občane jih je prebivalo 16.000," opisujejo na Statističnem uradu. Povprečni letni dohodek starejše osebe, ki je prebivala v enočlanskem gospodinjstvu, je bil tedaj 9.443 evrov.

Povprečna cena bivanja in oskrbe v domu za starejše se je v letu 2015 gibala med 7.187 evri  za osnovno oskrbo in 12.213 evri za zahtevno oskrbo na leto. "Iz tega lahko sklepamo, da večina oseb, ki je potrebovala najzahtevnejšo oskrbo, ni imela dovolj visokega prihodka, da bi lahko sama plačevala stroške bivanja in oskrbe v domu starejših občanov," dodajajo. 

Foto: statistični urad Izračun Surs

Ob tem nas je presenetil njihov zgornji izračun, da so lahko stroški osamljenega starejšega občana v lastnem domu skoraj primerljivi z bivanjem in oskrbo v domu, kjer jim drugi kuhajo in čistijo. Po infografiki SURS-a osebi, ki biva v domu za starejše in ima najmanj zahtevno oskrbo, mesečno ostane 138 evrov, medtem ko naj bi tistim, ki živijo v hiši ali stanovanju, ostalo 171 evrov na mesec.

Na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ob tem izračunu pravijo, da v domu lahko res izredno ugodno poskrbijo za življenjske potrebe starejših, saj naenkrat skrbijo za večje število stanovalcev: "Zato je hrana mnogo cenejša, kot če bi posameznik kuhal sam zase, ravno tako so nižji stroški pranja in podobno. Tudi stroški, povezani z ogrevanjem in vzdrževanjem so nižji, saj starostnik živi v manjšem prebivališču, ki ustreza njegovim potrebam."

Ugotavljajo tudi, da je pogost problem slovenskih starostnikov ta, da živijo v prevelikih bivališčih, brez dvigala, kjer jih predvsem v zimskih mesecih pestijo še visoki stroški energije, predvsem za ogrevanje.

Potrebujemo še 218 mest

V nedeljo 1. oktobra praznujemo Mednarodni dan starejših. "Z besedo starejši običajno označujemo osebe, stare 65 ali več let," pojasnjujejo na Sursu. Med prebivalci Slovenije je bilo 1. januarja po njihovih podatkih 2017 takih oseb 390.426, 58 odstotkov teh oseb so bile ženske. Kar 221 prebivalcev pa je bilo starih sto ali več let.

Delež starejših v Sloveniji se povečuje, v 2010 je bilo starejših 16,5 odstotkov, na začetku leta 2017 pa že 19,1 odstotkov prebivalstva Slovenije. Pojasnjujejo, da je tema letošnjega dne starejših je: "Korak v prihodnost: kako uporabiti talente, prispevek in sodelovanje starejših v družbi."

"Smo priča izrazitim demografskim spremembam, ki povzročajo izjemno hitro povečevanje potreb po storitvah za starejše, saj se poleg povečanja skupine starejših od 65 let še posebej povečuje skupina starejših od 80 let," opozarjajo tudi na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Pravijo, da so se pred izzivi, ki jih prinaša dolgoživa družba, znašli tudi domovi starejših občanov, ki izvajajo socialnovarstveno storitev institucionalnega varstva: "Število čakajočih za odhod v dom se znova povečuje, navkljub dejstvu, da povprečna pokojnina ne zadostuje več za povprečno domsko oskrbo in da narašča delež doplačil s strani svojcev."

V domovih se je po njihovih podatkih spremenila tudi struktura stanovalcev tako po starosti kot tudi glede potreb po socialnih in zdravstvenih storitvah. Vedno več je namreč stanovalcev, starejših od 80 let, ki potrebujejo intenzivno zdravstveno nego in oskrbo.

"Zato so domovi polno zasedeni, prostih mest ni. Obstoječe zmogljivosti ne zadoščajo za 4,8-odstotno ciljno pokritost starih 65 let in več, kot to predvideva resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje od 2013 do 2020," pravijo. Dodajajo, da potrebujejo pri ciljni skupini starejših od 65 let za 4,8-odstotno pokritost še 218 mest.

Kaj pa domovi na Hrvaškem?

Nekateri Slovenci se zaradi pomanjkanja prostora odločajo tudi za domove za starejše na Hrvaškem. "Nimamo uradnih podatkov o tem, koliko naših državljanov je v domovih na Hrvaškem, saj se v njih ne prijavljajo, ker bi zaradi stalnega prebivališča izven Slovenije izgubili pravico do dodatka za pomoč in postrežbo," pojasnjujejo na skupnosti.

Po njihovih podatkih je to omejeno samo na obmejna območja, kjer sta obe strani meje že od nekdaj dobro povezani: "Starejši morajo biti še vedno precej blizu svojega dosedanjega zdravnika, saj zdravstveno pomoč in zdravila še vedno dobivajo v Republiki Sloveniji."

Starejši, ki se jim zdravstveno stanje poslabša oziroma se jim povečajo potrebe, se po njihovih informacijah celo vračajo v Slovenijo, saj tam ne dobijo ustrezne nege in oskrbe.

"Cena na videz deluje nižja, privlačnejša, vendar so hrvaški domovi v veliki večini gostinski obrati in so kadrovsko neprimerljivi s slovenskimi domovi ter neprilagojeni potrebam starostnikov. Če na koncu vse preračunamo in obenem upoštevamo mnogo nižje plače na Hrvaškem, ugotovimo, da so ti domovi zelo dragi ali celo dražji od slovenskih," so zaključili.