Na UKC Ljubljana bo, kot napoveduje specialistka pediatrije z Ginekološke klinike Andreja Domjan Arnšek, predvidoma jeseni vendarle začela delovati banka mleka. Slovenija je namreč ena od redkih evropskih držav, ki nima banke humanega mleka. "Če ne bo dodatnih zapletov," dodaja Domjanova. Zapleti namreč ustanavljanje banke spremljajo že od leta 2012, ko je podjetje Spar doniralo napravo za pasterizacijo in s tem postavilo temelj za ustanovitev banke.

V Evropi deluje 214 bank humanega mleka, največ, 37 jih je v Franciji, nazadnje so drugo banko mleka odprli v Litvi, Sloveška jih ima šest, Češka štiri. Banka mleka je tudi na Hrvaškem, v Srbiji delujejo tri banke humanega mleka. 

Razpisi vedno znova neuspešni

Razpis za manjkajočo opremo, hladilnik in dva zamrzovalnika z nadzorom temperature in alarmom je uspel šele v tretje, vsakič je postopek trajal od pol do enega leta. "Prvi je padel zaradi skupnega razpisa z urgentnim laboratorijem, ker niso navedli določenih stroškov materiala, ni bila naša krivda. Drugič je padel, ker sta bila samo dva ponudnika - menda zaradi možnosti korupcije. Šele tretjič uspeli razpis po več kot 2 letih, ponudnik je bil le en," razlaga Domjan Arnškova.

Neformalno darovanje in tudi preprodaja mleka

Na spletnih forumih je medtem možno zaslediti vse več povpraševanj po možnosti nakupa ali oddaje materinega mleka."Verjetno tudi v Sloveniji poteka neformalna izmenjava, vendar ni podatkov in dokazov. Zato je nujno, da banka začne delovati čim prej. Vendar zato potrebujemo razumevanje poslovnega vodstva UKCLJ," pravi Domjan Arnškova. "Neformalna izmenjava humanega mleka predstavlja hudo nevarnost okužbe otroka z nevarnimi virusi, saj ne vemo, ali so v mleku, če mleko ni pod kontrolo banke," dodaja.

EMBA- European milk banking association pri uporabi netestiranega mleka opozarja na možnost okužbe s patogeno bakterijo, do katere pride zaradi neustreznega shranjevanja ali prevoza mleka. Prav tako se preko mleka lahko prenašajo okužbe kot so HIV, hepatitis ali HTLV (Human T limfotropni virus). V mleku so lahko sledi zdravila, ki jih je jemala mama, pa tudi alkohol, nikotin in drugi onesnaževalci.

"Potrebujemo razumevanje poslovnega vodstva UKCLJ"

Da bi banka začela delovati, so potrebni še določeni administrativni postopki in zagotovilo za financiranje, ki vključuje plačilo testiranja donork mleka na določene viruse, transport mleka od doma in sredstva za kadrovske okrepitve laktarija, pravi Domjan Arnškova.

V laktariju lahko matere, ki imajo preveč mleka, tega zamrznejo. Mleko si tam izbrizgavajo tudi nekatere matere nedonošenčkov, ko so ti še v inkubatorju. Za zdravega otroka je takšno mleko uporabno še vsaj eno leto, vendar v laktariju matere hranijo mleko le za svojega otroka.

Uporabniki banke mleka pa bodo lahko tudi otroci po operaciji prebavil, srca, s kroničnimi črevesnimi obolenji ali s hudimi alergijami na hrano. Za razliko od laktarija lahko torej mleko v mlečni banki dobijo tudi drugi dojenčki, ne le otroci matere darovalke. To omogočijo z uporabo pasterizatorja mleka, s katerim mleko očistijo virusov in bakterij ter ga tako naredijo dovolj varnega za uporabo tudi za druge dojenčke.Na leto v intenzivni enoti sprejmejo od 150 do 170 zelo majhnih nedonošenčkov. "Banka mleka bo koristila slovenskim nedonošenčkom in bolnim novorojenčkom ter rešila tudi kakšno življenje. Še vedno je prva izbira materino mleko, če ga ni na voljo, je druga izbira donirano mleko iz mlečne banke in šele tretja adaptirano kravje mleko," poudarja Andreja Domjan Arnšek.

Foto: EPA nedonošenček

"Že deset mesecev si črpam mleko za svojega sina, dnevno načrpan po 2,5 litra. Sin poje okoli 600 mililitrov mleka. Vem, da mnogi otroci že v porodnišnici dobivajo kravje mleko, jaz pa ga mečem proč," pravi ena od uporabnic foruma, ki se sprašuje, zakaj svojega mleka ne more darovati dojenčkom, ki bi ga potrebovali.

 

Prostovoljno in brez plačila

"V Evropi delujejo HMB neprofitno in se ne plačuje materam, podobno kot je krvodajalstvo. Humana mlečna banka bo delovala po principu kot Zavod za transfuzijo krvi. Matere donirajo prostovoljno in brez plačila. Porodnišnica bo morala kriti stroške testiranja donork, stroške termične obdelave, mikrobiološke ustreznosti, shranjevanje mleka, strokovne kadre, za kar bodo potrebne kadrovske okrepitve," poudarja Domjan Arnškova.

V tujih bankah zberejo tudi več tisoč litrov mleka. Mleko lahko donira mati, ki ima več mleka, kot ga potrebuje njen otrok in je od poroda minilo manj kot pol leta. Mlečne banke delujejo večinoma v sklopu bolnišnic ali porodnišnic, kjer so Enote intenzivne nege in terapije novorojencev.

Trženje mleka v zasebnih profitnih bankah

Matere, ki prispevajo mleko v mlečne banke, dobijo ponekod povrnjene stroške za transport, material in zdravstvene preglede. Zasebne profitne mlečne banke so v ZDA, izven bolnišnic in mleko tržijo. Predno matere postanejo darovalke, podajo izjavo o svojem zdravju, ki jo potrdi njihov zdravnik. Potrebno je še testiranje darovalk, ki zajema ugotavljanje okužb z virusom hepatitisa B in C, HIV, HTLV in s povzročiteljem sifilisa. Darovalke ne smejo biti uživalke drog in alkohola, kadilke, vegetarijanke in ne smejo jemati zdravil. Darovano mleko je lahko sveže ali globoko zamrznjeno.

sergeja.hadner@zurnal24.si