Kajenje je dokazano škodljivo, cigaretni dim vsebuje več kot 4.700 kemikalij, od tega je kar 60 znanih karcinogenov.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, skoraj polovica kadilcev umre zaradi posledic kajenja. Prav zato nas pogosto skrbi za bližnje, ki kadijo in si želimo, da bi odnehali.

Psihoanalitični psihoterapevt Miha Štrukelj pa se sprašuje, kakšni so razlogi, da želimo nekoga prepričati, da odneha s kajenjem in ali je takšen poseg v človeka upravičen.

“Velikokrat smo ljudje polni nasvetov in navodil, s katerimi seveda skušamo pomagati, vendar s tem bolj posegamo v avtonomijo človeka,” pravi in dodaja, da ima vsak pravico do svojih odločitev. Meni, da ne moremo in nimamo pravice posegati v samostojnost sočloveka pa čeprav v imenu ljubezni in skrbi. “Prepričevanje pa ima velikokrat tudi nasprotni učinek, saj se odpori lahko le okrepijo,” opozarja.

Danes sicer obeležujemo Dan brez cigarete, ki lahko vsem kadilcem pomeni priložnost in spodbudo za opustitev kajenja. 

Napisi na škatlicah

“Verjetno so ljudje, ki jih ti napisi odvrnejo od kajenja, čeprav jaz ne poznam nobenega,” opozorilne napise na škatlicah cigaret komentira Štrukelj. Opozarja pa, da lahko ti napisi delujejo tudi drugače.

Glede na to, da smo ljudje v določeni meri sugestibilni in je razsežnost naših možganskih zmožnosti do sedaj še neraziskana, bi ti napisi namreč lahko tudi škodovali. “Kar nam je do sedaj znano glede možganov, vemo, da lahko z njihovo pomočjo ozdravimo ali tudi zbolimo,” dodaja.

“Zanimivo je, da na spletu obstaja veliko raziskav o kajenju, vendar nobena od teh ne zaobjame razloga, zakaj se nekdo odloči za prenehanje kajenja,” odgovarja na vprašanje, zakaj se nekdo odloči za prenehanje kajenja.

Meni, da so razlogi različni: “Nekateri se morda odločijo zaradi strahu pred boleznijo, finančnega bremena, pritiski okolice in podobno. Tudi z zakonom, ki prepoveduje kajenje v notranjih javnih prostorih je priložnosti za kajenje manj.”

Uspešnost prenehanja kajenja je po njegovi oceni v večji meri odvisna od odločenosti za prenehanje in stopnje odvisnosti: “V veliki meri gre za odpovedovanje užitka v imenu prednosti, ki jih bomo imeli kasneje, ko bomo željo po kajenju uspešno premagali.” Svetuje, naj po prenehanju kajenja pozornost usmerimo nase in spremljamo, kaj se v nas dogaja, kaj čutimo pri sebi.

Psihiatrične bolnišnice 

V psihiatričnih bolnišnicah imajo ponavadi tudi kadilnico, kjer se lahko kadilci pomirijo. “Razumem, da ima kajenje, kot vse ostale odvisnosti pri uživanju za posledico večjo sproščenost in pomirjenost,” komentira psihoterapevt.

Človek, ki se sooča s stisko skuša po njegovih izkušnjah svoje stanje izboljšati oziroma zmanjšati svojo tesnobo. En način je tudi pomirjanje z alkoholom, drogami, odnosi, hrano, igrami na srečo, kajenjem In podobno.

“Človek poizkuša s takšno strategijo spopadanja vzpostaviti notranje ravnovesje. Če mu v procesu zdravljenja, za primer bom dal psihoterapijo, vse te preživetvene načine vzamemo, se lahko to krhko ravnovesje hitro podre,” pojasnjuje.

Dodaja, da se velikokrat tudi zgodi, da en način, na primer kajenje, zamenja drugi način pomirjanja, na primer s hrano. “Smiselno je, da človeku pustimo čas in prostor za dejansko vzpostavitev notranjega ravnovesja z odkrivanjem delov sebe, razreševanjem konfliktov in travm, se pravi notranje-psihično predelavo,” pravi. Tako lahko človek ob večji notranji stabilnosti kajenje, kot tudi ostale omenjene oblike odvisnosti, izpusti in se drugače sooča s svojimi težavami. 

Ko prenehamo s kajenjem

Pri večini rednih kadilcev se ob prenehanju pojavi abstinenčna kriza, znaki so najbolj izraziti dan ali dva po prenehanju kajenja. Kriza traja praviloma dva tedna. Poleg velikanske želje po cigareti se pojavijo še glavobol, razdražljivost, napetost, nemir, nepotrpežljivost, zaprtje, povečanje teka in tako dalje. Prav povečan tek je lahko nevaren, saj se kadilci pogosto po prenehanju kajenja zredijo. Zato je najbolje, če si takoj ob prenehanju kajenja najdemo kakšno športno aktivnost, ki bo poskrbela za našo postavo. 

Koristi opustitve kajenja so za zdravje zelo velike. Že nekaj dni po opustitvi kajenja imate manj možnosti za srčni napad, že po nekaj tednih pa se občutno izboljša kapaciteta pljuč. Že po petih letih imate enake možnosti za srčno kap kot nekadilci. Tveganje za razvoj pljučnega raka pa se po desetih letih zmanjša za polovico. Prenehanje kajneja ima sicer na naše telo še številne ostale prednosti.